| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Pregovorna slovenska delavnost v luči turističnega korpusa TURK
Jasmina Marič, 2021, magistrsko delo

Opis: V prvem delu magistrskega dela je predstavljen jezik kot zrcalo narodne kulture. Izpostavljeno je predvsem mesto kulture v jeziku, zlasti na področju frazeologije. Upoštevaje slovenske raziskave moderne frazeološke vede smo predstavili, katera področja kulture so tista, ki se najočitneje kažejo v frazemih, kakšne pristope lahko uporabimo ob raziskovanju le-teh in kateri frazemi so povezani z besedo delavnost. V nadaljevanju magistrskega dela je prikazana raba besede delavnost v korpusih Gigafida 2.0 in TURK. Besedo delavnost smo umestili tudi v okviru osebnostnih značilnosti Slovencev, kot sta to raziskovala Janek Musek in Anton Trstenjak. Empirični del magistrskega dela, ki temelji predvsem na komparativni metodi, zajema besedotvorno, oblikoslovno in frazeološko raziskovanje besede delavnost v temeljnih slovenskih priročnikih in korpusih Gigafida 2.0 in TURK. Posebni del zajemata analiza okoliških besed (sopojavnic) besede delavnost in raziskovanje paremiološkega gradiva, zbranega v zbirki pregovorov Etbina Bojca.
Ključne besede: kultura, jezik, delavnost, narod, turistični diskurz
Objavljeno: 19.04.2021; Ogledov: 86; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (613,67 KB)

2.
Brexit - odraz želje volivcev po povrnitvi suverenosti
Andreja Petrič, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen tega magistrskega dela je raziskati, kaj se dogaja z moderno nacionalno državo in konceptom suverenosti in samoodločbe. V svetu in v Evropi je danes vse več narodov, ki si želijo samostojnosti oziroma odcepitve bodisi od držav, v katerih živijo, bodisi od naddržav, katerim pripadajo. Najbolj aktualen primer je izstop Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske iz Evropske unije (EU) (brexit ). To bo prvi izstop iz EU, saj do uvedbe Lizbonske pogodbe leta 2009 možnost izstopa države članice iz EU ni bila nikjer jasno urejena. Po uvedbi izstopne klavzule pa ni več nobenega dvoma, ali je izstop iz EU mogoč ali ne. Zato magistrsko delo podrobno analizira, kaj bo prinesla sprožitev člena 50 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in razčleni postopek izstopa Združenega kraljestva iz EU. Osredotoči se na bodoče odnose med Združenim kraljestvom in EU ter predstavi različne možne oblike sodelovanja med Združenim kraljestvom in EU po izstopu; razišče vpliv referenduma o neodvisnosti na odnose in razmerja med različnimi skupnostmi in narodi znotraj Združenega kraljestva; prihodnost Združenega kraljestva kot zvezne države in ponovna prizadevanja Škotov za državnost in neodvisnost ter morebitno združitev Severne Irske z južno sosedo Irsko. Vleče vzporednice med “osamosvajanjem” Britanije, odcepitvijo Slovenije od bivše Socialistične federativne republike Jugoslavije , odhodom danske avtonomne pokrajine Grenlandije iz EU ter primerja njihove izkušnje in uporabo pravice do samoodločbe. Delo torej obravnava eno izmed trenutno najbolj aktualnih tem na svetovni ravni, ki bo nedvomno vplivala na usodo in razvoj številnih narodov.
Ključne besede: pravica do samoodločbe, suverenost, narod, neodvisnost, Evropska unija, brexit, Slovenija, Grenlandija, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Lizbonska pogodba, člen 50 PEU, izstop iz EU
Objavljeno: 28.05.2018; Ogledov: 840; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

3.
Pravica do samoodločbe na primeru Tibeta
Lea Teraž, 2017, diplomsko delo

Opis: Pravica do samoodločbe se je sprva razvijala v zatišju ostalih načel, postopoma je bila z mednarodnimi dokumenti povzdignjena v samostojno načelo, v procesu dekolonizacije pa je bil razvoj najvidnejši. K novejši razlagi vsebine pravice so pripomogli vidiki človekovih pravic, predvsem razvoj pravic manjšin in pravic avtohtonega prebivalstva. Danes je pravica do samoodločbe priznana kot univerzalna kolektivna pravica in spada med običajno mednarodno pravo. Pravica je omejena z načelom državne suverenosti, načelom neintervencije in načelom prepovedi uporabe sile. Upravičenci pravice so opredeljeni kot skupine individualnih ljudi, ki imajo za skupno: zgodovino, tradicijo, rasno ali etnično identiteto, kulturo, jezik, religijo ali ideologijo, teritorialno povezavo in skupno ekonomsko življenje. Z razvojem demokracije se pojmovanje pojma »peoples« spreminja. Pravica do samoodločbe se v teoriji deli na zunanjo in notranjo samoodločbo. Teoretična razlika med zunanjo in notranjo samoodločbo se nanaša na izčrpanost pravice s postavitvijo in realizacijo zahtevka. Tibetansko vprašanje se nanaša na teritorialnost in samoodločbo. Tibetanci so ljudstvo z lastnim jezikom, skupno identiteto, kulturo, vero in gospodarstvom. Poveljuje jim vodja Dalai Lama, ki združuje posvetno in religiozno oblast. Od razglasitve državne neodvisnosti leta 1913 do kitajske okupacije leta 1950 je de facto užival neodvisnost. Leta 1951 je bil z Ljudsko republiko Kitajsko podpisan Dogovor sedemnajstih točk, ki ureja upravljanje Tibeta. Pod komunističnim kitajskim režimom je leta 1965 bila ustanovljena Avtonomna regija Tibet, ki pa de facto ni uresničevala notranje samoodločbe Tibetancev. Leta 1987 je Dalai Lama sprejel Pet točkovni mirovni plan, s katerim se je odpovedal nekaterim zahtevam v zameno za izvrševanje določene stopnje notranje samoodločbe. Ljudska republika Kitajska je vedno nasprotovala vsem zahtevam, saj so jim formalno zagotavljali vse zahtevane pravice glede izvrševanja avtonomije. Pri razreševanju težav so posredovali Združeni narodi, ki so sprejeli tri resolucije glede tibetanskega vprašanja, s katerimi so priznali in pozvali k prenehanju kršitev osnovnih človekovih pravic in svoboščin Tibetancev. 2008 je tibetanska vlada v izgnanstvu izdala memorandum z zahtevami o pristni avtonomiji, ki ga LR Kitajska ne upošteva. Možne teoretične rešitve zahtevkov za notranjo samoodločbo bi lahko bile dosledno upoštevanje predpisov, sprememba volilnega prava LR Kitajske, vzpostavitev koncepta »associated statehood« kot moderno obliko protekcionistične države in obravnavanje primera pred mednarodnim sodiščem.
Ključne besede: samoodločba, ljudstvo, narod, Združeni narodi, Tibet, avtonomija
Objavljeno: 21.12.2017; Ogledov: 633; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (672,93 KB)

4.
POLOŽAJ SLOVENŠČINE V DRUGI POLOVICI 19. STOLETJA
Danijela Pećanac, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje položaj slovenščine v drugi polovici 19. stoletja. Najprej je predstavljeno dogajanje v revolucionarnem letu 1848 in program Zedinjena Slovenija, v nadaljevanju pa je delo osredinjeno na poenotenje slovenščine sredi 19. stoletja. Opozorjeno je na nov črkopis, nove oblike in nastanek t. i. novoslovenščine, predstavljeni pa so tudi pomembni Slovenci tistega obdobja. V nadaljevanju so prikazana različna področja šolstva; preverjena je vloga slovenščine kot učnega jezika in učnega predmeta, pregledano je slovensko učbeniško gradivo, raziskana pa so tudi prizadevanja za ustanovitev slovenske univerze. Poudarjena je slovenščina v političnem življenju. Raziskane so okoliščine prevajanja državnega zakonika v knjižno slovenščino in položaj slovenščine v dunajskem državnem parlamentu ter kranjskem deželnem zboru. Predstavljena je tudi vloga slovenščine na množičnih zborovanjih (taborih) in slovenščina v kulturnem življenju (na čitalnicah in bésedah). Analiziran je funkcijskozvrstni razvoj slovenščine, zlasti ¬razvoj publicističnega in strokovnega jezika ter z njim povezan razvoj slovenske terminologije. Ugotovljeno je, da je bila druga polovica 19. stoletja za slovenščino in njen razvoj prelomna, saj dobimo enoten knjižni jezik, ki se začne funkcijskozvrstno razvijati; opaznejšo vlogo dobiva tudi v šolstvu in javnem političnem življenju.
Ključne besede: 19. stoletje, Slovenci, slovenski jezik, slovenski narod, nacionalno gibanje, šolstvo.
Objavljeno: 29.08.2016; Ogledov: 1893; Prenosov: 283
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

5.
KULTURNOZGODOVINSKE PODOBE LJUBLJANE
Alenka Lubej, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je okvirno predstavljen kronološki razvoj mesta Ljubljane do konca 19. stoletja, zlasti njegova kulturnozgodovinska preteklost. Pri tem so nas zanimali pomembnejši zgodovinski dogodki in obdobja, ki so skozi dolga stoletja od prvotne naselitve vodili do pomembnega urbanega središča, predvsem pa do osrednjega slovenskega narodnostnega središča konec 18. in v 19. stoletju, od koder je bila tudi logična pot do glavnega mesta samostojne slovenske države. Diplomsko delo temelji na različnih metodah pisanja. Uporabljeni sta bili deskriptivna in zgodovinska metoda za opisovanje zgodovinskih dejstev, pri povzemanju ugotovitev pa analitična in sintetična metoda.
Ključne besede: Ljubljana, kulturna zgodovina, slovenski narod
Objavljeno: 13.06.2016; Ogledov: 631; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (750,41 KB)

6.
ČASNIŠKA PROPAGANDA VELIKE VOJNE S POUDARKOM NA SOŠKEM BOJIŠČU
Aleš Pipan, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena Slovencem namenjena propaganda iz obdobja prve svetovne vojne, ki se je pojavljala v časnikih Slovenec, Slovenski narod, Ilustrirani glasnik in Tedenske slike. Njihova vsebina je bila statistično analizirana glede na poreklo člankov, zamik pri objavi ter prisotnost cenzure, s čimer so bile ugotovljene osnovne propagandne značilnosti slovenskih pisnih medijev v obdobju soške fronte. Podrobneje so predstavljene posamezne propagandne teme in motivi, ki so bili značilni za slovenski tisk med 23. majem 1915 in 24. oktobrom 1917 ter za dogajanje na območju med Gradežem in Rombonom, kakor tudi za t. i. območje vojske na bojnem polju (Armee im Felde), tj. neposredno frontno zaledje pod vojaško upravo. Motivi so analizirani glede na notranje- in zunanjepolitične razmere, v katerih so se pojavljali, ter na namen, s katerim so bili uporabljeni. Med njimi so poudarjeni tisti, h katerim so se pogosteje zatekali slovenski avtorji. Ker se pri obravnavi I. svetovne vojne običajno omenja antantna propaganda, so ugotovitve pregleda primerjane z značilnostmi antantne propagande in s propagandnimi načeli, ki so se na podlagi slednje razvila po vojni.
Ključne besede: Slovenci, prva svetovna vojna, propaganda, cenzura, soška fronta, Slovenec, Slovenski narod, Tedenske slike, Ilustrirani glasnik, centralne sile, Kraljevina Italija, Avstro-Ogrska.
Objavljeno: 08.01.2016; Ogledov: 1695; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

7.
BOLGARI, KNEZ IN EVROPA: KNEŽEVINA BOLGARIJA V LETIH 1878-1886 V LUČI ČASNIKOV SLOVENSKI NAROD IN SLOVENEC
Manja Erman, 2015, diplomsko delo

Opis: Leta 1878 se je končala zadnja v nizu rusko-osmanskih vojn 19. stoletja. Ruska zmaga je dokončno zapečatila usodo nekdaj ogromnega Osmanskega imperija, ki je že dobro stoletje pešalo in izgubljalo ozemlja. Rezultat vojne je bil podpis Sanstefanskega miru, ki je prinesel priznanje neodvisnosti Srbiji, Črni Gori in Romuniji ter po 500 letih ponovno vzpostavitev bolgarske države v obliki kneževine. A uspešna ruska ekspanzija je prestrašila evropske velesile; še posebej je na novem balkanskem zemljevidu izstopala nova država- Velika Bolgarija. Sledila je revizija dogovora v obliki Berlinskega kogresa, ki je Veliko Bolgarijo razkosal na tri dele: na Kneževino Bolgarijo, Vzhodno Rumelijo in Makedonijo. Slednji sta bili vrnjeni pod osmansko oblast. Bolgari so z mešanimi občutki sprejeli velik izziv: po več stoletjih so dobili svojo državo, obenem pa so premogli malo intelektualcev in vodij, ki bi bili izkušeni v političnih veščinah in organizaciji države. Morali so krmariti med evropsko politiko in njenimi ekspanzionističnimi težnjami in, kar je bilo še huje, gasiti notranje politične spore. Hkrati so ves čas razmišljali, kako bi razkosano deželo združili v eno, ne da bi zanetili politični požar. Po uspešni združitvi so bili v najranljivejših trenutkih napadeni s strani sosede, ki bi jim morala stati ob strani, saj se je sama dolgo časa borila za samostojnost. Ko so uspešno rešili še ta problem, pa so nenadoma ostali brez kneza. V tem delu bomo tako spremljali politične dogodke v letih 18781886 v luči slovenskih časnikov Slovenski narod in Slovenec. Spremljali bomo njuno navdušenje in kritiko nad Bolgari, knezom, Evropo, politiko, skratka vse pisanje, ki sta ga tekom osmih let objavila o kneževini in dogajanju znotraj nje. In tega ni bilo malo.
Ključne besede: kneževina, Bolgarija, Slovenec, Slovenski narod, Aleksander Battenberg, Vzhodna Rumelija, Rusija, Karavelov, Cankov, liberalci, konservativci, radikalci, Srbija, vojna, Osmanska država, Anglija, Nemčija, Plovdivski prevrat, narodno sobranje, volitve
Objavljeno: 13.11.2015; Ogledov: 1380; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (899,39 KB)

8.
Slovenske književnice v Avstriji
Silvija Borovnik, 2006, pregledni znanstveni članek

Opis: Članek se pregledno ukvarja zlasti z literarnim delom slovenskih pesnic v Avstriji. To so na eni strani koroške ustvarjalke Milka Hartman, Maja Haderlap in Cvetka Lipuš, na drugi pa Maruša Krese, ki sicer živi v Nemčiji, a je večino svojih pesmi izdala v Celovcu, pa tudi Milena Merlak Detela, ki je od šestdesetih let dalje živela in ustvarjala na Dunaju ter objavljala prav tako zlasti v Avstriji. Slovenske književnice se razodevajo kot posebnice, izstopajoče tako iz kanonov družbeno-socialnega kot tudi literarnega sveta. Drugače kot njihovi literarni kolegi pa obravnavajo zlasti teme naroda, erotike in ženskega položaja v sodobnem svetu.
Ključne besede: slovenska književnost, slovenska zamejska književnost, slovenska Koroška, slovenska poezija, Celovec, Dunaj, proza, poezija, pisateljice, pesnice, Avstrija, narod, erotika, vloga ženske, jezikovni artizem
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1066; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (175,75 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
LITERARNI PRISPEVKI IN RUBRIKE V IZBRANEM ČASOPISJU MED PRVO SVETOVNO VOJNO
Manja Vuzem, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja pregled literarnih objav v vodilnih slovenskih političnih časnikih in literarnih revijah med 1. svetovno vojno. Predvsem tematsko so analizirane leposlovne objave v Slovencu, Slovenskem narodu, Ljubljanskem zvonu ter Domu in svetu. V prvem delu naloge so predstavljene obravnavane periodične publikacije. V času prve svetovne vojne je na Slovenskem izhajalo okoli devetdeset različnih časopisov, časnikov in revij. V osrednjem delu so po kronološkem redu predstavljena vsa literarna besedila, ki so bila objavljena v naštetih publikacijah. Izpostavljeno je tudi razmerje med avtoricami in avtorji.
Ključne besede: Slovenec, Slovenski narod, Ljubljanski zvon, Dom in svet, prva svetovna vojna, literarne objave
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 1000; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (941,64 KB)

10.
SLOVENJENJE JAVNEGA ŽIVLJENJA V 19. STOLETJU
Polonca Arh, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je pregledno in strnjeno predstavljeno slovenjenje javnega življenja v 19. stoletju. Predstavljeni so tudi zametki slovenjenja v drugih zgodovinskih obdobjih. Na kratko so povzeta zgodovinska dejstva in okoliščine, ki so oblikovale zavedanje obstoja slovenskega naroda in jezika, nato pa njuno postopno vključevanje v javno življenje, kar je vodilo tudi do splošne rabe slovenskega jezika. V diplomskem delu so uporabljene deskriptivna metoda za opisovanje in predstavitev dejstev, zgodovinska metoda ter metoda analize/sinteze za združevanje vsebin v vzajemno celoto.
Ključne besede: Slovenci, slovenski jezik, slovenski narod, slovenska društva, nacionalne institucije, nacionalno gibanje.
Objavljeno: 25.04.2014; Ogledov: 1225; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (806,97 KB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici