| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 12
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Učinek glasovnega zavedanja na pisanje nareka v 3. razredu osnovne šole
Nastja Tovornik, 2022, master's thesis

Abstract: V naši magistrski nalogi smo se ukvarjali s tematiko razvoja vseh štirih velikih področji komunikacije. Naša vsakodnevna življenja bi brez poslušanja, govorjenja, branja in pisanja izgledala popolnoma drugače. Že če primerjamo komunikacijo z mlajšim otrokom, pri katerem so komunikacijske sposobnosti še v razvoju, z odraslo osebo, je opazna velika razlika. Skozi teorijo smo spoznali, kako pomemben je razvoj glasovnega zavedanja v zgodnjih letih otrokovega razvoja, ter se nato v empiričnem delu posvetili raziskovanju glasovnega zavedanja med učenci tretjega razreda osnovne šole. S pomočjo nareka smo izvedli primerjavo in klasifikacijo napak, ki so jih učenci naredili pri pisanju nareka. Zanimalo nas je, ali bo mogoče po obdobju petih mesecev govoriti o zmanjšanju števila napak pri vseh učencih, ali bodo med dečki in deklicami nastajale pomembne razlike. Ugotovili smo, da učenci niso dosegli enakomernega napredka in da so nekateri pri drugem pisanju nareka naredili celo več napak kot pri prvem pisanju.
Keywords: narek, glasovno zavedanje, opismenjevanje, tretji razred
Published in DKUM: 12.10.2022; Views: 545; Downloads: 84
.pdf Full text (1,28 MB)

2.
Spremljanje napredka učencev 3. razreda na področju branja in pisanja : magistrsko delo
Valentina Kragelj, 2022, master's thesis

Abstract: Začetno opismenjevanje poteka v prvem triletju osnovne šole. Uspeh učenca v prvih letih šolanja je odvisen tudi od razvoja grafomotoričnih spretnosti in senzoričnih funkcij. Cilj sodobnega bralnega pouka je, da bi vsak posameznik bral tekoče, prebrano razumel in bil sposoben pridobljene informacije uporabiti za reševanje življenjskih problemov. Pomemben vpliv na celoten potek razvoja posameznikovega branja in pisanja imajo razvite sposobnosti glasovnega zavedanja. V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili komunikacijske dejavnosti, ki so sestavni del sodobnega bralnega pouka, podrobneje predstavili opismenjevanje v prvem triletju osnovne šole ter podrobneje raziskali teoretične vsebine branja in pisanja. V empiričnem delu smo predstavili namen in metodologijo naše raziskave. V praktičnem delu smo predstavili potek učnih srečanj v kronološkem zaporedju. V opisih srečanj smo sproti beležili komentarje in naša opažanja. Izkazalo se je, da so učna srečanja kljub kratkemu časovnemu intervalu v splošnem prispevala k napredku učencev. Ugotovili smo, kako pomembno je zgodnje odkrivanje težav, kako pomembno vpliva dobro razvito glasovno zavedanje na branje in pisanje ter kako pomembna je notranja motivacija v procesu učenja.  
Keywords: opismenjevanje, branje, razumevanje branja, pisanje, narek
Published in DKUM: 13.07.2022; Views: 607; Downloads: 101
.pdf Full text (3,98 MB)

3.
Spremljanje napredka učencev 4. razreda pri pisanju nareka : magistrsko delo
Tina Tkalec, 2022, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu z naslovom Spremljanje napredka učencev 4. razreda pri pisanju nareka sta v teoretičnem delu predstavljeni dve osnovni komunikacijski sposobnosti, ki ju uporabljamo v vsakdanjem življenju za lažje sporazumevanje, in sicer poslušanje in pisanje. V poglavju o poslušanju so predstavljena splošna dejstva o poslušanju, vrste poslušanja in glasovno zavedanje. V poglavju o pisanju so podrobneje opredeljeni pisanje, težave pri pisanju in področje grafomotorike. Predstavljeno je tudi opismenjevanje, kjer so opisane metode opismenjevanja in motnje pri opismenjevanju. Namen naše raziskave je bil ugotoviti napredek učencev pri pisanju nareka v drugem in četrtem razredu, zato sta v teoretičnem delu predstavljena tudi narek in klasifikacija napak, ki smo jo nato tudi uporabili v raziskavi. V empiričnem delu nas je zanimalo, kakšna je razlika v številu napak pri pisanju po nareku v drugem in četrtem razredu in kako so učenci pri tem napredovali. V raziskavo je bilo vključenih 42 učencev osnovne šole v severovzhodni Sloveniji. Prvo preverjanje je bilo izvedeno maja 2019, ko so učenci obiskovali drugi razred osnovne šole, drugo preverjanje pa smo izvedli marca 2021, ko so bili ti učenci v četrtem razredu. Na obeh preverjanjih so učenci pisali enak narek, napake v nareku smo klasificirali in vnesli v tabelo ter jih razvrstili na tri glavna področja.
Keywords: poslušanje, pisanje, opismenjevanje, narek, drugi razred, četrti razred
Published in DKUM: 31.03.2022; Views: 1021; Downloads: 78
.pdf Full text (1,18 MB)

4.
Vpliv predznanja na pisanje po nareku
Neli Pirc, 2019, master's thesis

Abstract: Vsak posameznik vstopi v šolo z različnim predznanjem. Učiteljevo poznavanje učenčevega predznanja je ključnega pomena pri načrtovanju in izvajanju pouka. Samo tako lahko učitelj prilagodi pouk vsakemu posamezniku, glede na njegove zmožnosti, in mu na takšen način omogoči najboljše pogoje za razvoj in napredek. V naši raziskavi smo želeli ugotoviti napredek posameznikov pri pisanju iz prvega v drugi razred. V prvem razredu smo posameznikovo predznanje pisanja preverili s preizkusom predznanja, ki je vseboval pisanje črk in besed po nareku. V drugem razredu pa smo njihov napredek preverjali s pisanjem nareka. V raziskavi je sodelovalo 108 učencev iz dveh osnovnih šol. Prvo preverjanje je predstavljal preizkus predznanja, ki smo ga izvajali oktobra 2017. Na podlagi teh rezultatov smo razvrstili učence v tri skupine, glede na predznanje. Drugo preverjanje pa je bilo pisanje nareka, ki smo ga izvedli maja 2019. Napake iz nareka smo klasificirali v tabelo in jih razvrstili v tri glavne podskupine.
Keywords: poslušanje, pisanje, grafomotorika, narek
Published in DKUM: 14.01.2020; Views: 1252; Downloads: 219
.pdf Full text (730,16 KB)

5.
Glasovno zavedanje v prvem razredu
Dušanka Brumen, 2012, original scientific article

Abstract: Učenci se začnejo neformalno opismenjevati že v predšolski dobi, načrtno in sistematično pa se opismenjevanje nadaljuje v šoli in poteka do konca tretjega razreda. Pri tem ima odločilno vlogo glasovno zavedanje, ki se razvija v času predšolskega obdobja, prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja, predvsem pa v prvem razredu osnovne šole. Pri razvoju sposobnosti glasovnega zavedanja je pomemben razvoj slušnega zavedanja dolžine besed in zavedanja števila besed v povedi, slušnega razločevanja, slušnega razčlenjevanja ter iskanja in tvorjenja rim. Članek predstavlja rezultate dveletne raziskave, namenjene ugotavljanju učenčevega napredka pri opismenjevanju, natančneje, pri glasovnem zavedanju in razločujočem poslušanju, ter vpliva le-tega na glaskovanje in pravopisno pravilnost pri nareku.
Keywords: poslušanje, razločujoče in razčlenjujoče poslušanje, spodbujanje glasovnega zavedanja, korelacija, narek, prvi razred, drugi razred, začetni pouk, glasovno zavedanje, opismenjevanje, osnovne šole, raziskave
Published in DKUM: 21.09.2017; Views: 1727; Downloads: 191
.pdf Full text (155,87 KB)
This document has many files! More...

6.
Vpliv glasovnega zavedanja na pravopisno in slovnično korektnost pri opisovanju živali in predmetov ter nareku
Dušanka Brumen, 2016, master's thesis

Abstract: Opismenjevanje otrok se prične tako rekoč že od rojstva in ne šele v prvem razredu. Otroci pričnejo z razlikujočim poslušanjem, na katerem temeljijo preostale vrste poslušanja, ko začnejo zaznavati zvoke in jih prepoznavajo, ko začnejo ločevati glas od hrupa. Govor se prične razvijati že pri nekaj mesecih, ko se dojenčki poigravajo z izgovorjavo različnih glasov in zlogov. Sistematično se razvijanje predopismenjevalnih spretnosti nadaljuje v vrtcu in nato še v šoli, kjer postopoma učenci začnejo ločevati med posameznimi besedami, glasovi in zlogi v besedah, jih prepoznavajo, odkrivajo in poimenujejo, iščejo rime. Učenci morajo dobro razlikujoče, razčlenjujoče in razločujoče slišati. Vse to sodi k usvajanju glasovnega zavedanja, ki če je dobro usvojeno, pripomore k boljši slovnični in pravopisni korektnosti pri nareku, kot v nadaljevanju kaže raziskava. Raziskava temelji na slučajnostnem priložnostnem vzorcu 78 učencev, med katerimi je 46 dečkov in 32 deklic, od tega jih 46 obiskuje mestne in 32 primestne šole. Raziskava je potekala kar pet let, saj so bili učenci prvič vključeni v njo v prvem razredu in zadnjič v petem razredu, vendar so pri raziskavi sodelovali petkrat. Enkrat v prvem razredu, kjer je raziskava potekala tri dni, saj je potekala v obliki odprtih vprašanj. Dvakrat so bili v raziskavo vključeni v drugem razredu, prvič so pisali narek in drugič opis. Na enak način je potekala raziskava še v petem razredu. V prvem razredu temelji pouk slovenskega jezika na usvajanju in utrjevanju glasovnega zavedanja. Po prenovljenem učnem načrtu iz leta 2011 je v ospredje še bolj postavljen učenec kot individuum, bolj je pomembno njegovo znanje kot znanje skupine. Zato mora učitelj v začetku prvega razreda preveriti, na kateri stopnji je usvojeno glasovno zavedanje, in na njej dalje graditi. V pomoč mu je individualni načrt učenca, ki si ga izdela sam za vsakega učenca posebej in v njega vlaga učenčeve izdelke ter vpisuje rezultate glaskovanja, zlogovanja in rimanja. Na podlagi tega lahko učitelj nadaljnje delo lažje diferencira in razvija učenčeve sposobnosti razločujočega in razčlenjujočega poslušanja. Ko so temelji dobri, trdi in zakoreninjeni, pa lahko nadaljuje z usvajanjem sekundarnih jezikovno sporazumevalnih spretnosti, torej pisanja in branja, pri katerih mora učenec znati uporabiti že prej pridobljeno znanje primarno jezikovno sporazumevalnih spretnosti. Učenci imajo čas do konca drugega razreda, da usvojijo branje in pisanje in nato ti dve spretnosti nadgrajujejo v tretjem razredu. V raziskavi nas je zanimalo, ali ima dobro usvojeno glasovno zavedanje vpliv na kasnejše pravopisne in slovnične korektnosti pri pisanju nareka in opisovanja, kjer pa morajo biti učenci pozorni tudi na zgradbo besedila, pomen besed in tvorjenje povedi. Postavljena je bila hipoteza, da bolj kot imajo učenci razvito razločujoče in razčlenjujoče poslušanje, manj bodo imeli težav s pisanjem in branjem. Tehnike pisanja in branja bodo usvojili lažje, hitreje, z manj težavami in neuspehi kot učenci, ki so imeli manj razvito glasovno zavedanje. Učitelj mora prepoznati učence, ki imajo težave z glasovnim zavedanjem, in delo pri pouku oziroma dopolnilnem pouku diferencirati ali individualizirati tako, da jim ponudi ustrezne vaje, ki krepijo pomanjkljive spretnosti. Predvidevam, da se bo pri raziskavi pokazalo, da so pomanjkljive spretnosti glasovnega zavedanja pripomogle k pravopisnim napakam pri nareku in opisu živali v drugem razredu ter nareku in opisu predmeta v petem razredu. Predvidevam še, da se bo v petem razredu število napak večalo sorazmerno s pomanjkljivo usvojenimi spretnostmi glasovnega zavedanja. Torej, slabše kot so imeli razvito razločujoče in razčlenjujoče poslušanje, več bo napak v drugem razredu, pravopisna in slovnična korektnost pa se bo še zmanjšala tudi v petem razredu.
Keywords: poslušanje, razlikujoče, razločujoče in razčlenjujoče poslušanje, spodbujanje glasovnega zavedanja, narek, neumetnostno besedilo, opis živali, opis predmeta, prvi razred, drugi razred in peti razred
Published in DKUM: 14.10.2016; Views: 1376; Downloads: 188
.pdf Full text (2,34 MB)

7.
VPLIV UTRJEVANJA PISNIH ZMOŽNOSTI UČENCEV NA PISANJE NAREKA V 3. RAZREDU
Lana Čavka, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Začetnemu opismenjevanju, tj. učenju branja in pisanja, je namenjeno celotno prvo triletje osnovne šole. V prvem in drugem razredu učenci tehniko pisanjausvajajo, v tretjem razredu pa jo izboljšujejo in utrjujejo. Pisanje je zapletena in zahtevna miselna dejavnost, ki je povezana z motoriko in vidom. V prvih letih šolanja je poslušanje najpomembnejši vir pridobivanja znanja. Narek je dejavnost, ki se vedno povezuje z začetnim pisanjem, obenem pa je pomembna strategija za razvoj razlikujočegaposlušanja. S pomočjo nareka lahko preverjamo pisne zmožnosti učencev ter njihov napredek na določenih področjih. V teoretičnem delu diplomskega dela sem predstavila opismenjevanje, poslušanje, grafomotorični razvoj in motnje, osnove pisanja, uvajanje v pisanje, učenje pisanja in narek. V empiričnem delu sem v obliki tabel in grafov predstavila napake, ki so jih naredili učenci tretjega razreda osnovne šole pri dveh preverjanjih pisanja nareka.
Keywords: opismenjevanje, pisanje, poslušanje, grafomotorika, narek
Published in DKUM: 28.09.2016; Views: 1568; Downloads: 112
.pdf Full text (1,95 MB)

8.
JEZIKOVNA IN BRALNA PISMENOST, NAČINI SPODBUJANJA IN POMOČI
Suzana Šafarič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Devetletna osnovna šola je prinesla veliko sprememb v osnovno izobraževanje, kar se kaže predvsem v ogromnih količinah informacij, ki naj bi jih učenci usvojili. Ob tem je osnovna šola razdvojena med vzgojnimi in izobraževalnimi vsebinami. Kot posledica teh sprememb se izgublja pomembnost razvijanja temeljnih sposobnosti, med katere spadata opismenjevanje in bralna pismenost. Pismenost je bila v preteklosti dobrina in privilegij določenih družbenih slojev. Le izbranci so se lahko učili branja in pisanja, ki jim je omogočalo ali utrjevalo družbeni položaj in manj manipulacije z njihovim življenjem. Danes pa sta to temeljni orodji za delovanje vsakega posameznika. Danes skoraj ni možno preživeti dneva, ne da bi se srečali z različnimi oblikami pismenosti: jutranjimi novicami v časopisu, imeni ulic ali drugimi znaki in obvestili na ulici, neizogibnim branjem in pisanjem na delovnem mestu, branjem in pisanjem za potrebe družinskega življenja, lastnega prostega časa ter družbenega udejstvovanja. Poleg različnih vsebin se pojavljajo tudi različne oblike in metode za rabo branja in pisanja, ki so podprte z najnovejšimi tehnologijami, ki se jih že najmlajši naučijo obvladovati. Računalniki, telefoni, bankomati, gospodinjski stroji ipd. so del našega vsakdanjika. Iz tega lahko sklepamo, da pomen pismenosti tako za posameznika kot družbo nenehno narašča. Diplomska naloga podrobneje predstavlja branje, razvojne teorije branja in opismenjevanje, motnje v razvoju opismenjevanja in vpliv različnih dejavnikov na le-te. V drugem delu naloge se osredotoča predvsem na odkrivanje specifičnih učnih težav ob zaključku 3. razreda (opismenjevanja) s pomočjo diagnostičnega nareka in testa branja ter povezava le-teh z oceno pri slovenščini v kasnejšem obdobju.
Keywords: bralna pismenost, branje, opismenjevanje, motnje branja, diagnostični narek, test branja, specifične učne težave
Published in DKUM: 24.08.2016; Views: 1597; Downloads: 254
.pdf Full text (825,20 KB)

9.
ZMOŽNOSTI UČENCEV 2. RAZREDA PRI PISANJU NAREKA IN DOMIŠLJIJSKEGA BINOMA
Katja Ivezić, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Otroci se že od rojstva naprej srečujejo z opismenjevanjem doma in v okolju z različnimi bralnimi in pisnimi vzorci; le-ti jim pomagajo pri spoznavanju sveta ter jim omogočajo socialno interakcijo z odraslimi. Ob vstopu v formalni proces opismenjevanja otrok tako v razvoju ni na točki nič. Ko otroci vstopijo v šolo in gredo v prvem triletju osnovne šole skozi fazo opismenjevanja, kar pomeni učenje branja in pisanja, je učiteljeva naloga ta, da z najprimernejšim pristopom (z različnimi metodami opismenjevanja, z grafomotoričnimi vajami in s slušnimi vajami) učencem zagotovi možnost, da bodo postali funkcionalno pismeni bralci. Napredek pri opismenjevanju učitelji lahko spremljajo s pisanjem nareka. Pomembno je, da učenci pišejo isti narek dvakrat v različnih časovnih obdobjih, učitelji pa zabeležijo, katere napake so pri učencu najpogostejše ter katera napaka je bila pri učencu dominantna. V teoretičnem delu diplomskega dela sem predstavila opismenjevanje (postopke, metode, motnje) in poudarek namenila predvsem grafomotoriki, pisanju, poslušanju, branju ter različnim motnjam, ki spremljajo posamezne procese, na katere mora biti učitelj zelo pozoren, saj je mogoče, da so jih starši v zgodnjem otroštvu spregledali. Danes je že skoraj v vsakem razredu učenec, ki ima težave v razvoju branja in pisanja; nedvomno pa lahko take težave vplivajo na posameznikove rezultate in uspeh v nadaljnjem izobraževanju. V teoretičnem delu diplomskega dela sem opisala tudi obe preverjanji, in sicer narek ter domišljijski binom, s katerima so se srečali učenci med šolskim letom. V empiričnem delu sem v obliki tabel predstavila rezultate, ki so jih učenci dosegli pri preizkusu pismenosti, ki so ga pisali na začetku šolskega leta, ter napake, ki so jih učenci napravili pri pisanju nareka ob koncu šolskega leta. V obliki tabel sem predstavila tudi rezultate domišljijskega binoma, ki smo jih ocenjevali na podlagi prej zastavljenih kriterijev. Domišljijske binome so učenci pisali konec šolskega leta. S preizkusi znanja sem ugotavljala njihove zmožnost pri pisanju nareka in domišljijskega binoma.
Keywords: Opismenjevanje, grafomotorika, poslušanje, branje, narek, domišljijski binom.
Published in DKUM: 03.10.2012; Views: 5012; Downloads: 385
.pdf Full text (1,62 MB)

10.
VPLIV OBRAVNAVE ČRK V 2. IN 3. RAZREDU NA PISANJE NAREKA
Tia Tollazzi, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V prvem triletju osnovne šole gredo učenci skozi fazo opismenjevanja, kar pomeni učenje branja in pisanja. Pri pisanju imajo veliko vlogo vaje iz grafomotorike, s katerimi učenci pridobijo občutek za držanje pisala, orientacijo na pisalni podlagi in občutek za pisanje. V prvih letih osnovne šole je za učence poslušanje eden od najpomembnejših virov pridobivanja znanja, ki ga lahko izvajamo z različnimi vajami. Narek in napake, ki jih učenci zagrešijo pri pisanju, pa omogočajo dober vpogled v učenčevo zmožnost pravilnega zapisovanja in v težave, ki jih označuje pojem disgrafija. V teoretičnem delu diplomske naloge sem predstavila opismenjevanje, osredotočila sem se predvsem na pisanje. Opisala sem osnove pisanja, kako učence uvajati v pisanje, opisala sem metode učenja pisanja in grafomotoričen razvoj. Posebno poglavje sem namenila tudi pisanju nareka, ki sem ga izvedla z učenci štirih osnovnih šol, ki so črke pridobivali na različne načine. V empiričnem delu je sledila predstavitev napak, ki so se pojavile pri pisanju nareka v drugem in tretjem razredu osnovne šole. Napake se navezujejo na področje prostorskega zaznavanja in vizualno-motorične koordinacije, na področje slušnega razločevanja in razčlenjevanja in na področje neznanja. Napake sem predstavila v obliki tabel in grafov.
Keywords: Poslušanje, pisanje, grafomotorika, opismenjevanje, narek, klasifikacija napak po Šaliju.
Published in DKUM: 07.07.2010; Views: 5282; Downloads: 634
.pdf Full text (595,26 KB)

Search done in 0.48 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica