| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 45
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
RABA NAREČIJ MED UČENCI ZADNJEGA TRILETJA OSNOVNE ŠOLE
Janja Kitak, 2009, diplomsko delo

Opis: Učenci pridejo v osnovno šolo z znanjem pogovorne ali narečne zvrsti jezika, knjižnega jezika pa se morajo v šoli šele naučiti. Učitelj učencev ne sme zastrašiti s svojim učnim ravnanjem. V njih ne sme vzbujati vtisa, da je njihovo dotedanje znanje neuporabno in da se morajo vsega naučiti v šoli. H knjižnemu jeziku mora preiti tako, da v nižjih razredih dopušča tudi narečje kot sredstvo sporazumevanja. Zelo pomembno je, da učitelj upošteva didaktično načelo naslonitve knjižnega jezika na vsakdanji govor učencev. Narečje svojih učencev mora zato dobro poznati in ga spoštovati. Sprejemati mora jezikovne različice svojih učencev, do njih mora biti strpen, vendar jih mora opozarjati na druge možne različice. Učence mora postopoma navaditi na različne načine govorjenja glede na okoliščine sporočanja. Narečja so zastopana tudi v učnem načrtu za slovenščino za osnovnošolsko izobraževanje. V ciljih se narečje pojavlja kot izhodišče za usvajanje knjižnega jezika, učenec loči med knjižnim in neknjižnim jezikom in se hkrati zaveda, v kakšnih okoliščinah je raba prvega ali drugega ustreznejša. Učenec spoznava narečje tudi kot socialno zvrst. V učnem načrtu je upoštevano načelo naslonitve knjižnega jezika na vsakdanji govor učencev. Raba narečij med učenci zadnjega triletja osnovne šole je raziskana na Osnovni šoli Destrnik, kjer se govori prleško narečje, in na Osnovni šoli Sveta Trojica, kjer je v rabi slovenskogoriško narečje. Obe narečji sta v diplomskem delu tudi obravnavani.
Ključne besede: raba narečij, didaktika slovenskega jezika, slovenska narečja
Objavljeno: 08.07.2009; Ogledov: 2334; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

4.
UPORABA RAZLIČNIH SOCIALNIH ZVRSTI JEZIKA PRI UČENCIH V TRETJEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Helena Ferk, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Uporaba različnih socialnih zvrsti jezika pri učencih v tretjem triletju osnovne šole se v prvem delu posvečam teoretičnim izhodiščem. Opredelila sem naloge in cilje pouka slovenskega jezika, didaktična načela s poudarkom na načelu naslonitve knjižnega jezika na vsakdanji govor učencev. Pregledala sem zastopanost nalog v učbeniških kompletih za prvo, drugo in tretje triletje osnovne šole glede na zastavljene cilje v učnem načrtu. V nadaljevanju sem opredelila termina knjižni in neknjižni jezik, njuni delitvi na zborni in knjižni pogovorni jezik, na pokrajinski pogovorni jezik in narečja ter interesne govorice. V empiričnem delu sem s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljala, katero zvrst jezika (knjižno, pogovorno, narečno oziroma sleng) uporabljajo učenci tretjega triletja osnovne šole glede na različne okoliščine (pogovor s starši, s sokrajani, z vrstniki iz kraja, s sošolci, z učitelji pri pouku slovenščine oziroma pri urah drugih predmetov ter z drugimi delavci šole, kot so tajnice, hišnik, kuharice). Glede na to, da je narečje pristni materni jezik, s katerim se otrok seznani najprej, me je zanimal tudi učenčev odnos do narečja.
Ključne besede: Ključne besede: načelo naslonitve knjižnega jezika na vsakdanji govor učencev, zborni jezik, splošni- ali knjižnopogovorni jezik, pokrajinski pogovorni jezik, narečja, interesne govorice, govorni položaj.
Objavljeno: 14.07.2010; Ogledov: 2910; Prenosov: 366
.pdf Celotno besedilo (663,72 KB)

5.
Rudarsko besedje iz Zagorja ob Savi
Sanja Šikovec, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene temeljne značilnosti zagorskega govora kot enega izmed govorov posavskega narečja. Prikazana je terminologija rudarjev pred in po drugi svetovni vojni, ki je bila zbrana s pomočjo treh informatorjev, s katerimi so bili opravljeni intervjuji, ki so posneti na zgoščenki v prilogi. Zaradi lažjega ugotavljanja pomenov posameznih besed si je bilo potrebno pomagati z obstoječo strokovno literaturo s področja rudarstva, v poštev so prišle tudi leposlovne knjige, ki vsebujejo slovarčke besed iz Zasavja. Ugotovljeno je bilo, da je večina besed, zapisanih v tem slovarju, tujega izvora, saj so bile uvedene z nemško upravo.
Ključne besede: Ključne besede: Zagorje ob Savi, slovenska narečja, zagorski govor, rudarstvo, rudarsko izrazoslovje.
Objavljeno: 07.01.2011; Ogledov: 1696; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

6.
PRVINE PREKMURŠČINE V IZGOVORJAVI ANGLEŠČINE V PREKMURJU
Nuša Grah, 2012, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo raziskuje vprašanje vpliva prekmurskega narečja na izgovorjavo angleščine pri prekmurskih dijakih in učencih v soodvisnosti od lastnosti učencev, ameriške angleščine in različnih psiholoških dejavnikov. V teoretičnem delu so po poglavjih predstavljene glasoslovne značilnosti prekmurskega narečja in glasoslovne značilnosti angleškega jezika, v zadnjem segmentu teoretičnega dela pa so te primerjane in ponazorjene s primeri. Teoretska izhodišča o vplivu dialekta na tuj jezik so podkrepljene z rezultati v praktičnem delu. V raziskovalnem delu sta uporabljeni dve raziskovalni metodi, in sicer protistavnost in analiza napak. Ključni del raziskave predstavljajo posnetki angleške izgovorjave učencev in dijakov v Prekmurju, ki prihajajo iz dveh šol. Posnetki učencev in dijakov so transkribirani po slušnem vtisu, rezultati pa so predstavljeni po kategorijah in glede na glasovna okolja. Z dobljenimi rezultati dokazujemo močan vpliv prekmurskega dialekta na izgovorjavo angleščine pri učencih in dijakih, ki so sodelovali v raziskavi. Poleg tega smo nekatere podatke o izgovorjavi angleščine učencev in dijakov pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, katerega namen je bil spoznati, ali se učenci in dijaki zavedajo vpliva narečja na tuj jezik in kolikšno mero pozornosti namenjajo pravilni izgovorjavi angleščine. Za analizo teh podatkov smo uporabili deskriptivno metodo. Rezultati diplomskega dela bodo lahko v pomoč tako učencem kot učiteljem angleščine pri izgovorjavi angleščine.
Ključne besede: prekmursko narečje, angleški jezik, glasoslovje prekmurskega narečja, glasoslovje angleškega jezika, dialektologija, fonetika, fonologija, medjezik, protistavnost, analiza napak
Objavljeno: 14.12.2012; Ogledov: 1561; Prenosov: 287
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

7.
8.
9.
10.
Translation of Prežih's dialect lexis into English
Anja Benko, Zinka Zorko, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Prežihov Voranc (18931950), born as Lovro Kuhar in Kotje na Koroškem (Slovenia), was a self-taught writer, an author of novels, stories, short stories, sketch stories and travelogues. The short story Samorastniki (The Self-Sown) was published in the 1940 collection with the same title and includes eight short stories. The collection is entitled as the last short story The Self-Sown (Samorastniki), which is also the subject of this analysis. Prežih's style is based on the Slovene standard language, while the Carinthian dialect features are visible in dialect lexis, set expressions and metaphors. The novel Samorastniki intertwines language and style, which is visible in the choice of stylistic and linguistic devices (also dialect lexis) and in the established semantic fields.
Ključne besede: slovenščina, narečja, koroško narečje, govor Mežice, Slovene language, dialects, Mežica local speech, dialects, Carinthian dialect
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 544; Prenosov: 14
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici