SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
NAČRTOVANJE RAZISKAV TALNIH ŽIVALI ZA VRTČEVSKE OTROKE NA GORIČKEM
Jasmina Kranjec, 2009, diplomsko delo

Opis: Vrtčevski otroci preživijo precej časa v prostorih vrtca, kjer so jim ponujene različne dejavnosti. Mnoge dejavnosti, tudi take, ki bi se lahko izvajale na prostem v ožji ali širši okolici vrtca, se dogajajo v prostoru. Med temi je tudi naravoslovna tematika, kjer je pomembno, da otroku ponudimo neposreden stik z okoljem. Moje diplomsko delo je zasnovano na terenskih raziskavah možnosti, kaj bi lahko delali z vrtčevskimi otroki v naravi. V Rogaševcih na Goričkem sem praktično preverila možnosti za takšno delo. Na izbranem območju z apnenčasto matično podlago sem nastavljala talne pasti ter živali, ki živijo na rastlinah, lovila tudi z lovilnico (s kečerjem). Na podlagi teh raziskav in boljšega poznavanja žuželk in drugih majhnih živali sem načrtovala naravoslovne aktivnosti v vrtcu za predšolske otroke stare od 3—6 let. Posebno pozornost v nalogi sem namenila stiku otrok z živimi organizmi. Otroku moramo omogočiti lastno raziskovanje in eksperimentiranje, saj so lastne dejavnosti ena izmed najboljših možnosti za neposredno in pristno spoznavanje okolja.
Ključne besede: aktivnosti otrok v naravi, Goričko, naravoslovne dejavnosti, žuželke in drugi nevretenčarji
Objavljeno: 08.07.2009; Ogledov: 1905; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

2.
POMEN UČNIH SREDSTEV IN PRIPOMOČKOV PRI IZVEDBI LETNE ŠOLE V NARAVI
Laura Fošnarič, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo na prvih straneh predstavlja teoretični del, ki je osredotočen na naravoslovni sklop, kjer opisujemo naravoslovje ter šolo v naravi. Temu sledi pedagoško-didaktični sklop, kjer podrobneje govorimo o poučevanju v šoli v naravi, izpostavimo učna sredstva in pripomočke, priporočene s strani Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, ter predstavimo možno izbiro vsebin, ki jih lahko izvajamo v poletni šoli v naravi. V empiričnem delu ugotavljamo, kakšno mnenje in izkušnje imajo učitelji o učenju in poučevanju v šoli v naravi ter o pomenu in uporabi učnih sredstev in pripomočkov v letni šoli v naravi. V praktičnem delu opisujemo model že izpeljane šole v naravi v Ankaranu, katere sem se udeležila skupaj s petimi razredi Osnovne šole Martin Kores Podlehnik. Kot spremljevalka sem v šoli v naravi prisostvovala pri vseh dejavnostih, naravoslovne vsebine pa sem izvajala sama. Na podlagi opazovane šole v naravi in načrtovanja naravoslovnih dejavnosti je v diplomskem delu predstavljen še model tedenskega urnika izvedbe pouka naravoslovja v šoli v naravi ob morju. Primerno izbrane dejavnosti, učila in izkušnja sama, ki povzroči presenečenje in čudenje, lahko na prijeten in nevsiljiv način močno skrajšajo učenje in povečajo količino in kvaliteto pridobljenega znanja, s katerim širimo učenčeva obzorja.
Ključne besede: Ključne besede: šola v naravi, naravoslovje, učna sredstva in pripomočki, naravoslovne dejavnosti, razredna stopnja.
Objavljeno: 04.11.2010; Ogledov: 2023; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (7,89 MB)

3.
NAČRTOVANJE RAZISKAV TALNIH TRAVNIŠKIH ŽIVALI ZA PREDŠOLSKE OTROKE NA GORIČKEM
Katja Balažic, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je na osnovi raziskav talnih živali na travniku načrtovati take naravoslovne dejavnosti, ki bi jih lahko izvedli predšolski otroci. Raziskovalno delo je potekalo v Rogašovcih na Goričkem, na izbranem območju z apnenčasto matično podlago. Nastavljali smo mrtvolovne talne pasti ter z lovilnico lovili živali na rastlinah. Nabrane organizme smo določili in na tak način pridobili osnovne podatke o talnih organizmih in organizmih na rastlinah. Na osnovi teh raziskav smo najprej priredili metode izlova živali, in sicer tako, da bi jih lahko izvajali otroci, ne da bi pri tem škodovali organizmom, nato pa načrtovali dejavnosti, primerne za predšolske otroke, stare od 3–5 let. Otroci se bodo tako seznanili z nekaterimi metodami dela v naravoslovju in pridobili neposredne izkušnje o organizmih v okolju ter njihovih bivališčih. Načrtovane metode in naravoslovne dejavnosti v okolici vrtca bodo otrokom približali organizme v prsti in na rastlinah.
Ključne besede: naravoslovne dejavnosti za otroke, Goričko, žuželke in drugi nevretenčarji
Objavljeno: 18.07.2011; Ogledov: 2975; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

4.
NARAVOSLOVNE DEJAVNOSTI OB BUKOVNIŠKEM JEZERU
Sanja Rous, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je predstaviti načrtovano gozdno učno pot za predšolske otroke na Bukovniškem jezeru s posameznimi izbranimi naravoslovnimi dejavnostmi, preko katerih si otroci razvijajo določene sposobnosti in spretnosti. V teoretičnem delu so podrobneje opisane značilnosti Bukovniškega jezera z okolico, na katerem se izvaja načrtovana gozdna učna pot. Predstavljen je pomen gozdnih učnih poti in opisana učna pot na Bukovnici. Podrobneje smo predstavili in opisali zgodnje raziskovanje v predšolskem obdobju ter vlogo vzgojitelja pri raziskovanju. V empiričnem delu smo načrtovano gozdno učno pot razdelili na sedem različnih enodnevnih projektov, preko katerih se otroci ob različnih čutilih srečajo z drevesi, rastlinami, živalmi, prstjo in vodo ob Bukovniškem jezeru. Načrtovane projekte smo poimenovali po barvnih poteh in so slikovno prikazane na zemljevidu. Del diplomske naloge je praktičen. Praktičen del je zasnovan in izveden v obliki enodnevnega projekta, imenovanega »Rumena pot«, in temelji na raziskovalnem delu otrok v okolici Bukovniškega jezera. Rezultati so predstavljeni kvalitativno – z opazovanjem.
Ključne besede: Bukovniško jezero, gozdna učna pot, naravoslovne dejavnosti, raziskovalno delo, raziskovalni problem, predšolski otrok
Objavljeno: 09.12.2014; Ogledov: 653; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

5.
NARAVOSLOVNI KOTIČKI V VRTCU
Janja Fink, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Naravoslovni kotički v vrtcu je oblikovati, zasnovati, dejansko postaviti in pripraviti naravoslovni kotiček, kjer so otrokom na voljo naravni materiali, razni pripomočki, ki omogočajo odkrivanje in spoznavanje okolja, ki nas obdaja. Doseči želimo, da bi naravoslovni kotiček postal stalni in da bi se otroci v le-tem aktivno vključevali, samostojno in ob tem tudi lastno raziskovali, saj so naravoslovne teme najprimernejše za raziskovanje v zgodnjem otroštvu. Teoretični del predstavlja pomen naravoslovja v predšolskem obdobju, potek raziskovalnega dela, vlogo vzgojitelja in otroka pri raziskovalnem delu, pomen naravoslovno-raziskovalnega kotička. Rdečo nit v celotnem delu pa predstavlja pomen naravoslovja v zgodnjem otroštvu in samostojno raziskovanje otrok v naravoslovnem kotičku. V praktičnem delu je z raznolikimi dejavnostmi predstavljen naravoslovni kotiček, ki je zasnovan s ciljem, da otroci samostojno raziskujejo in da pri tem ohranjamo otrokovo radovednost in oblikujemo sposobnost za samostojno reševanje problemov. Naravoslovni kotiček predstavlja samostojno raziskovanje in eksperimentiranje. Kotiček je razdeljen na dva dela: stalni (razni pripomočki in kemijski pribor) in variabilni del (poličke, kjer jih vsaki dan pričaka nekaj drugega za raziskovanje), in sicer kot temeljni pripomoček za izvedbo empiričnega dela diplomskega dela. Rezultati dejavnosti so podani opisno s sprotnim pisanjem dnevnih evalvacij ob izvajanju aktivnosti v kotičku.
Ključne besede: naravoslovje v predšolskem obdobju, raziskovanje predšolskega otroka, raziskovalni pristop, naravoslovno-raziskovalni kotiček, naravoslovne dejavnosti.
Objavljeno: 27.10.2015; Ogledov: 1710; Prenosov: 263
.pdf Celotno besedilo (12,36 MB)

6.
Vzpostavitev programa naravoslovnega izobraževanja v Vili Mayer, Šoštanj
Špela Sovič, 2015, magistrsko delo

Opis: V učnih načrtih za osnovne šole je predpisano število ur/dni dejavnosti. Te dneve delimo v 4 skupine: naravoslovni dnevi, športni dnevi, tehniški dnevi in kulturni dnevi. V Šoštanju v Vili Mayer smo želeli vzpostaviti naravoslovno pedagoški program za osnovno šolo. S tem smo poleg že ponujenih kulturnih in družboslovnih dni povečali ponudbo ter pripravili nekaj zanimivega, poučnega in koristnega za učence. Pripravili smo več delavnic zasnovanih na z učnimi načrti predpisanih ciljih predmetov - Spoznavanje okolja, Naravoslovje 6 in 7, Kemija in Biologija. Raziskavo smo izvedli tako, da smo pripravili en naravoslovni dan in dve delavnici. Učencem smo pripravili delovne liste, ki smo jih analizirali s stališča kakovosti pridobljenega znanja. Ugotovili smo, da so učenci bolje reševali delovni list v tisti delavnici, ki so jo obiskali najprej. Kasneje pa sklepamo, da je najbrž padala koncentracija in so delovni list reševali manj zbrano. Kljub temu pa so bili listi v večini rešeni pravilno in dosledno. Z evalvacijskimi listi, ki so jih učenci rešili ob koncu izpeljanega naravoslovnega dne, smo pridobili podatke, kakšen je njihov odnos do učenja zunaj šolskega razreda. Ugotovili smo, da učenje zunaj šolskega razreda učence zanima, jih veseli, jim je zanimivo, ga ne prezirajo in jih ne žalosti. Prav tako smo za mnenje povprašali še učitelje spremljevalce. Z izvedenim naravoslovnim dnem so bili zadovoljni, delavnice so bile razumljive za učence, zanimive in imele so ustrezno didaktično izvedbo. Delavnice bomo tržili v prihodnje še naprej. Z novim šolskim letom bomo povečali ponudbo in pripravili še nekaj vsebin, ki so atraktivne za šole ter hkrati promovirajo Vilo Mayer in jo predstavljajo širši okolici.
Ključne besede: Dan dejavnosti, naravoslovni dan, naravoslovne delavnice, učenje zunaj razreda, Vila Mayer
Objavljeno: 06.10.2015; Ogledov: 846; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (3,78 MB)

7.
Skrb za varno delo v vrtcu ob izvajanju naravoslovnih dejavnosti
Katja Stoklas, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Skrb za varno delo v vrtcu ob izvajanju naravoslovnih dejavnosti sestavljata dve zaključeni celoti, ki pa se med seboj dopolnjujeta in nadgrajujeta – teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je predstavljeno vzgojno področje Narava in naravoslovne dejavnosti v vrtcu. Opredeljene so poškodbe in nesreče, ki ob naravoslovnih dejavnostih lahko nastanejo. Opisana je vloga otroka in odraslih pri skrbi za varnost ter podane smernice ravnanja, če do nesreč pride. Pridana je analiza Kurikuluma za vrtce (1999) s stališča poškodb in nesreč, kjer je ugotovljeno, da operativnih izhodišč ravnanja ni. V empiričnem delu so predstavljeni izsledki empirične raziskave na vzorcu vzgojiteljic Vrtca Sonček pri OŠ Videm (N=6) o raziskovalnem problemu. Ugotovljeno je,da pri izvajanju naravoslovnih dejavnosti lahko pride do nesreče, nekatere vzgojiteljice imajo s tem tudi izkušnje, čeprav se po svojih najboljših močeh trudijo, da bi poškodbe in nesreče preprečile ter varnosti že pri načrtovanju dejavnosti posvetile dovolj pozornosti. So mnenja, da je izobraževanje v tej smeri zelo pomembno in bi se ga tudi same udeležile. Svojo pripravljenost za ukrepanje ocenjujejo kot dobro, pojasnijo, da za varnost otrok poskrbijo, kolikor je le mogoče, in sicer s skrbnim načrtovanjem, preverjanjem pripomočkov in lokacije. Otroku bi pomagale pri vsaki poškodbi.
Ključne besede: vzgojno področje Narava, naravoslovne dejavnosti, poškodbe in nesreče, znanje vzgojiteljic, ravnanje vzgojiteljic
Objavljeno: 12.03.2019; Ogledov: 79; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (389,65 KB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici