| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 135
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Izdelava e-učbenika na primeru predmeta Naravoslovje v poklicnih šolah
Sara Cigler, 2016, diplomsko delo

Opis: Osrednji namen te diplomske seminarske naloge je izdelava primera e- učbenika za potrebe predmeta Naravoslovje srednjega poklicnega kemijskega izobraževanja. V uvodnem delu so definirani osrednji pojmi, kot sta e-gradivo in e-učbenik, ter predstavljene različne kategorije e-učbenikov; d-učbenik, r-učbenik in i-učbenik. V nadaljevanju sledi predstavitev osnovnih interaktivnih elementov e-gradiv, ki so bistvenega pomena za vizualizacijo in aktivno vključevanje učencev v sam pouk. Ker je uporaba kakovostnih e-gradiv pri pouku nujna, so v ta namen predstavljeni tudi kriteriji za zagotavljanje kakovosti tovrstnega gradiva, ter pedagoško-didaktične smernice za oblikovanje e-gradiv. V osrednjem delu naloge nadaljujemo z opisom posameznih orodij in postopkov za oblikovanje e-učbenika, na koncu pa so predstavljene nekatere vzorčne strani izdelane e-učne enote i-učbenika.
Ključne besede: IKT, e-učno gradivo, e-učbenik, i-učbenik, interaktivnost, avtorska orodja, oblikovanje i-učbenika, Naravoslovje
Objavljeno: 11.03.2021; Ogledov: 129; Prenosov: 0

2.
Razumevanje naravoslovnih pojavov izhlapevanja in kondenzacije vode v predšolskem obdobju
Lotka Škerlak, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Razumevanje naravoslovnih pojavov izhlapevanja in kondenzacija vode v predšolskem obdobju smo preučevali in ugotavljali, kako poteka spoznavanje in razumevanje naravoslovnih pojavov pri predšolskem otroku. V teoretičnem delu naloge smo predstavili kurikularne naravoslovne dejavnosti v vrtcu in vlogo vzgojitelja, ki vpliva na proces učenja predšolskega otroka. Obravnavali smo zakonitosti razvoja in metode učenja naravoslovja v predšolskem obdobju. Po Piagetu smo povzeli kognitivno razvojno teorijo otroka. Predstavili smo pojmovanja otrok v predšolskem obdobju. Povzeli smo raziskave avtorjev, ki so v svojih delih raziskovali in opisovali predstave predšolskih otrok o procesih izhlapevanja in kondenzacije vode. V praktičnem delu diplome smo z otroki, starimi od 2 do 6 let, izvajali naravoslovne dejavnosti, pri katerih so otroci spoznavali pojava izhlapevanje in kondenzacija vode. Otroci so z aktivnim in raziskovalnim načinom učenja pri naravoslovnih dejavnostih razvijali razumevanje naravoslovnih pojavov. Razumevanje otrok smo preverjali z intervjuji, ki smo jih izvajali pred dejavnostjo in ob zaključku. Po potrebi tudi med dejavnostjo. Na podlagi odgovorov otrok smo ugotavljali, kako so otroci spoznavali in spreminjali mišljenje o naravoslovnih pojavih. Ugotovljeno je bilo, da so otroci s konkretnimi izkušnjami pridobili nova znanja o kroženju vode. Razvijali so nove koncepte in spreminjali lastna znanja.
Ključne besede: naravoslovje, aktivno učenje, voda, izhlapevanje, kondenzacija
Objavljeno: 12.02.2021; Ogledov: 224; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)

3.
IZKUSTVENO PRIDOBIVANJE NARAVOSLOVNIH ZNANJ NA OBMOČJU OBČINE LOVRENC NA POHORJU
Alenka Kasjak, 2009, diplomsko delo

Opis: Narava, ki nas obdaja, je neprecenljivo bogastvo, ki ga premalo cenimo. Stališča otrok do narave je zato potrebno oblikovati zgodaj, posledično je veliko vsebin v šoli namenjenih prav naravi. V diplomskem delu smo zbrali dejstva in prikazali predlog izvedbe izkustvenega učenja na učni poti. Teoretični del diplomske naloge sestavljajo tri večja poglavja. V prvem smo predstavili razvojne značilnosti otrok med 7. in 11. letom, osnovna dejstva izkustvenega učenja in terenskega dela. V drugem delu predstavljamo Občino Lovrenc na Pohorju, na katero je vezana izvedba empiričnega raziskovanja in praktičnega preizkušanja. Tretji del je namenjen učnim potem. Naš namen v empiričnem delu je bil ugotoviti otrokovo poznavanje živali, rastlin, kulturnih znamenitosti Lovrenca na Pohorju in gozdnih učnih poti ter stališča otrok do gozda in gozdnih učnih poti. Na podlagi ugotovitev teoretičnega in empiričnega dela smo v praktičnem delu oblikovali predlog učne poti v Lovrencu na Pohorju. Ustreznost predloga učne poti smo preizkusili z obiskom učencev četrtega razreda OŠ Lovrenc na Pohorju, obisk analizirali ter dodali smernice za nadaljnjo uporabo.
Ključne besede: Naravoslovje, izkustveno učenje, terensko delo, učna pot, kulturne in naravne zanimivosti, Lovrenc na Pohorju.
Objavljeno: 16.12.2020; Ogledov: 186; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (5,04 MB)

4.
Ustvarjalnost in dejavnosti otroka v 2. starostnem obdobju na področju narave in tehnike v Vrtcu Velenje
Saša Zamernik, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo smo razdelili na teoretični, empirični in praktični del. Teoretični del smo razčlenili po sklopih, in sicer na pedagoški, didaktični, psihološki in geografski sklop. V pedagoškem sklopu smo najprej opredelili ustvarjalnost, vlogo vzgojitelja v predšolskem obdobju ter vlogo vzgojitelja pri načrtovanju dejavnosti iz področja narave in tehnike. Z didaktičnim sklopom smo spoznavali naravne materiale iz področja narave ter sredstva in orodja iz področja tehnike. Psihološki sklop smo namenili pomenu in vplivu področja narave in tehnike na otrokov razvoj. V geografskem sklopu pa smo predstavili mestno občino Velenje, njene naravnogeografske značilnosti in na koncu vzgojno-izobraževalni zavod Vrtec Velenje. Z empiričnim delom naloge, pridobljeno analizo spodbujanja ustvarjalnosti in načrtovanja dejavnosti na področju narave in tehnike, ugotavljamo, da je vzgojiteljicam v Vrtcu Velenje bližje področje narave kot pa tehnike, kar se odraža tudi pri načrtovanju dejavnosti. Glede na ugotovitve empiričnega dela smo v praktičnem delu načrtovali in izvedli različne dejavnosti za otroke 2. starostnega obdobja v povezavi naravoslovja in tehnike. V praktičnem delu sem pri načrtovanju in izvajanju aktivno sodelovala, s tem pa sem želela vzgojitelje spodbuditi k večjemu načrtovanju in izvajanju teh dveh področij.
Ključne besede: ustvarjalnost, predšolsko obdobje, naravoslovje in tehnika, načrtovanje dela, Velenje
Objavljeno: 16.12.2020; Ogledov: 108; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (2,86 MB)

5.
Naravoslovna učilnica na prostem kot prostor za izvajanje naravoslovno – tehničnih vsebin na razredni stopnji
Tamara Goričan, 2020, magistrsko delo

Opis: Želja po vedenju uporabnosti naravoslovne učilnice na prostem je nastala iz zanimanja po raziskovanju drugačnih pristopov k učenju in uporabnosti izkustvenega učenja, ki je pomemben del otrokovega učnega procesa. Čeprav je teorija o izkustvenem učenju že zelo stara, šele danes lahko vidimo njene vplive v našem šolstvu. Generacije učiteljev se menjajo in z vsakim letom pride nova oseba in nove ideje v šolski okoliš. Izkustveno učenje postaja pomembna komponenta pri sestavljanju znanja učencev in posledično odgovornosti učiteljev. Naše zaključno delo je sestavljeno pretežno iz dveh glavnih delov, kot sta teoretični in empirični, na koncu pa manj obsežnejši praktični del. Teoretičnega dela smo se lotili obširno in zapisali trditve, ki so do sedaj že bile ugotovljene na podlagi izkustvenega učenja in učenja na prostem v naravoslovni učilnici. Pojasnili smo pomembne učinke, ki jih imata narava in okolje na otroka, na njegov razvoj, tako psihičen kot fizičen. Poglobili smo se v naš učni načrt dveh predmetov, spoznavanja okolja ter naravoslovja in tehnike. Pregledali navedene vsebine in jih skušali umestiti in primerjati z uporabo le- teh v naravoslovni učilnici na prostem. Da bi dobili potrditve navedene teorije, smo si v empiričnem delu zastavili kar nekaj raziskovalnih vprašanj, o odnosu učiteljev in učencev do uporabe naravoslovne učilnice na prostem pri predmetih spoznavanje okolja ter naravoslovja in tehnike. S pridobljenimi rezultati preko anketnega vprašalnika smo nato odgovorili na naša raziskovalna vprašanja, ki so podala vpogled v uporabnost naravoslovne učilnice na prostem in izkustvenega učenja.
Ključne besede: razredna stopnja, izkustveno učenje, naravoslovna učilnica na prostem, spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika
Objavljeno: 25.11.2020; Ogledov: 237; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

6.
Izdelovanje praktičnih izdelkov pri predmetu naravoslovje in tehnika na osnovnih šolah v Slovenskih goricah
Barbara Breznik, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Izdelovanje praktičnih izdelkov pri predmetu naravoslovje in tehnika na osnovnih šolah v Slovenskih goricah je sestavljeno iz dveh zaključenih celot: teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del je razdeljen v štiri sklope. Psihološki sklop je sklop, v katerem smo se osredotočili na otrokove razvojne sposobnosti in ustvarjalnost otrok. V didaktično-pedagoškem sklopu je opredeljen predmet naravoslovje in tehnika, metode in oblike dela pri pouku ter sovpadanja z mednarodnimi didaktičnimi trendi na področju izobraževanja. V tehnološkem sklopu so predstavljena delovna gradiva, pripomočki in orodja za delo pri pouku, vključno z elementi varnosti pri delu. V geografskem sklopu smo se osredotočili na osnovne šole, ki so sodelovale v anketni raziskavi in projekti, ki se izvajajo na šolah. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati ter podrobna analiza in ugotovitve raziskave. V empiričnem delu so sodelovali učenci 4. in 5. razredov osnovnih šol: J. Hudalesa Jurovski Dol, Lenart, Voličina in Benedikt. Tako je bil glavni namen našega raziskovanja usmerjen v iskanje informacij na kakšen način, s katerimi materiali in orodji učenci izdelujejo praktične izdelke pri pouku naravoslovja in tehnike. Ugotavljamo, da učenci radi izdelujejo praktične izdelke. Pri tem starost in spol ne igrata pomembne vloge. V povprečju se v šolskem letu izdelajo 3-4 tehniški izdelki, kar menim, da je zelo malo in bi učitelji morali več časa posvetiti izdelavi lastnih izdelkov, vzpodbujanju učenčeve ustvarjalnosti, saj učenci praktične izdelke pri pouku izdelujejo največkrat vsi po enakem načrtu, ki pa ga naredi učitelj, ali pa je načrt iz škatle Izotech. Učenci najraje izdelujejo izdelke iz papirja in kartona, pri tem pa največkrat uporabljajo škarje in lepilo.
Ključne besede: naravoslovje in tehnika, tehniška ustvarjalnost, tehniški izdelek, osnovna šola, učenci
Objavljeno: 28.07.2020; Ogledov: 278; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (3,72 MB)

7.
Konstrukcijske zbirke in njihovo vključevanje v koncept načrtovanja dejavnosti v vrtcu
Vesna Pršlja, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Konstrukcijske zbirke in njihovo vključevanje v koncept načrtovanja dejavnosti v vrtcu je sestavljeno iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. Namen diplomske naloge je bil raziskati, v kolikšni meri vzgojitelji načrtujejo dejavnosti s konstrukcijskimi zbirkami v vrtcu pri otrocih različnih starostnih obdobij, pa tudi, ali se dejavnosti izvajajo. Ob tem sem želela pripraviti več modelov za obe starostni skupini, ki bi omogočali vzgojiteljem, da bi večkrat posegali po konstrukcijskih zbirkah z vnaprejšnjim načrtovanjem. Konstrukcijske zbirke se nahajajo v vsakem domu in ustanovi, zato bi bilo smiselno, da otroci posegajo po njih in si z njimi urijo svojo spretnost, uporabljajo domišljijo in kreirajo različne skulpture. Zmotno je prepričanje, da otrokom ni potrebno posegati v igro s konstrukcijskimi gradniki, ker se otroci zaigrajo z njimi. Otroke je potrebno spodbujati k različnim izzivom, da vsak dan spoznajo nekaj novega in to znanje uporabljajo naprej. Z empiričnem delom naloge, pridobljeno analizo uporabe konstrukcijskih zbirk v vrtcu, ugotavljamo, da je poznavanje konstrukcijskih zbirk pri vzgojiteljih odvisno od njihovih interesov, kar se odraža predvsem v izvajanju dejavnosti z različnimi zbirkami. Izhajajoč iz ugotovitev empiričnega dela smo v praktičnem delu naloge razvili več modelov za dejavnosti s konstrukcijskimi zbirkami.
Ključne besede: vrtec, konstrukcijske zbirke, tehnika, naravoslovje, načrtovanje dela
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 347; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (4,84 MB)

8.
Razvoj koncepta prepoznavanja različnih vrst dreves pri osnovnošolcih skozi razvoj modela gozdne učne poti
Neža Kavčič, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je bil glavni namen ugotoviti, kako dobro osnovnošolci poznajo različne vrste dreves in na podlagi ugotovitev sestaviti model gozdne učne poti po mestnem parku v Mariboru. Naloga je sestavljena iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. Teoretični del je razdeljen na štiri sklope. V didaktičnem sklopu so predstavljeni splošni cilji in vsebine predmeta naravoslovje in tehnika ter naravoslovje. V psihološkem sklopu je podrobneje opredeljen razvoj otroka v srednjem otroštvu. Naravoslovni sklop opredeljuje glavno tematiko magistrske naloge, drevesa. V zadnjem sklopu sta predstavljena mesto Maribor in Osnovna šola Bojana Ilicha, Maribor. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati in analiza raziskave, v kateri so sodelovali učenci četrtega in šestega razreda Osnovne šole Bojana Ilicha, Maribor. Z raziskavo je ugotovljeno, kako dobro otroci prepoznavajo in ločujejo različne vrste dreves in kako poznajo bližnji šolski okoliš. Rezultati kažejo, da znanje učencev ni preveč dobro. Imeli so težave s skiciranjem listov dreves, prav tako z ugotavljanjem, kateri plod pripada določenemu drevesu. Več znanja so pokazali pri naštevanju čim več drevesnih vrst. Šolski okoliš so dobro poznali, saj so v veliki večini napisali, da je v bližini šole park, v katerem je veliko različnih drevesnih vrst. Na podlagi slabših rezultatov o znanju anketiranih učencev o drevesih v empiričnem delu je v praktičnem predstavljen model gozdne učne poti, ki ga učitelji lahko pripravijo za učence. Ti bodo na koncu znali bolje prepoznavati in ločevati različne drevesne vrste.
Ključne besede: osnovna šola, gozdna učna pot, naravoslovje, Maribor
Objavljeno: 09.03.2020; Ogledov: 377; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (4,75 MB)

9.
Formativno ocenjevanje naravoslovnih vsebin na razredni stopnji OŠ Pesnica
Tamara Loparič, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Formativno ocenjevanju naravoslovnih vsebin na razredni stopnji OŠ Pesnica je sestavljena iz dveh delov (teoretičnega in empiričnega). V teoretičnem delu so trije sklopi – naravoslovni (pojasnjuje kaj je naravoslovje in na čem temelji), didaktičen (predstavljena sta pisno in ustno ocenjevanje znanja ter preverjanje in ocenjevanje naravoslovja) in geografski sklop (predstavljen je kraj Pesnica oziroma osnovna šola Pesnica ter njena podružnična šola Pernica, kjer je potekala empirična raziskava). V empiričnem delu so predstavljeni izsledki empirične raziskave, ki je bila narejena s pomočjo odprtega intervjuja med razrednimi učiteljicami in katere namen je bil ugotoviti kakšen odnos imajo do formativnega spremljanja in na kakšen način ga izvajajo.
Ključne besede: naravoslovje, razredna stopnja, preverjanje in ocenjevanje, formativno spremljanje.
Objavljeno: 06.02.2020; Ogledov: 459; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

10.
Eksperimentiranje za predšolske otroke
Monika Žibret, 2019, diplomsko delo

Opis: V želji, da bi eksperimentiranje postalo del vsakodnevnih dejavnosti v vrtcu, je nastalo diplomsko delo z naslovom Eksperimentiranje za predšolske otroke. Izdelali smo priročnik s preprostimi eksperimenti in didaktičnimi napotki za izvedbo le-teh. Priročnik je v pomoč tako vzgojiteljem, ki se pogosto sprašujejo s tem, kateri eksperimenti so primerni za otroke določene starosti, kot tudi otrokom, saj lahko s pomočjo didaktičnih napotkov določene eksperimente izvedejo sami. V teoretičnem delu so najprej predstavljene značilnosti eksperimentiranja v predšolskem obdobju, izpostavljene so vloge vzgojitelja in postavljanja produktivnih vprašanj, primernost eksperimentov in ustreznost pripomočkov za izvajanje, nato pa sledi še nekaj napotkov o postavitvi eksperimentalnega kotička. V praktičnem delu je izdelan priročnik s 50 naravoslovnimi eksperimenti, ki so primerni za izvajanje v vrtcu. Priročnik je narejen z didaktičnimi navodili, ki so primerni za predšolske otroke. Na začetku vsakega eksperimenta so našteti pripomočki in material, ki ga potrebujemo za izvedbo posameznega eksperimenta. Eksperimenti, ki jih lahko otroci izvajajo sami, so označeni z zeleno kljukico, eksperimenti, ki so težje izvedljivi in pri katerih je potreben nadzor ali pomoč odraslega, so označeni z rdečim klicajem, eksperimenti, označeni s črnim x, pa nujno zahtevajo pomoč odraslega. Na koncu sledijo še podatki o sami izdelavi priročnika.
Ključne besede: predšolsko obdobje, naravoslovje, eksperimentiranje.
Objavljeno: 14.01.2020; Ogledov: 541; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (5,61 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici