Search the digital library catalog

Abstract: V diplomskem delu bomo predstavili pomen preživljanja časa na prostem, prav tako pa se bomo oprli tudi na tvegano igro, ki otrokom omogoča pridobivanje ključnih spretnosti in izkušenj. V teoretičnem delu bomo na podlagi različnih avtorjev raziskali igro in učenje na prostem v naravnem okolju in na igrišču, vlogo vzgojitelja, igre ob različnih letnih časih in vremenu, kakšne ovire se na prostem pojavljajo ter kako igra vpliva na gibalni razvoj. Osredotočili pa bi se tudi na tvegano igro, njen pomen, kategorije, vlogo vzgojitelja ter varnost in vzroke za morebitne poškodbe. V empiričnem delu pa bomo predstavili podatke, ki smo jih pridobili z anketnim vprašalnikom ter primerjali dobljene informacije z že opravljeno raziskavo Kosa in Jermana (2013). Poleg primerjave podatkov pa bomo z anketnim vprašalnikom preverili tudi mnenja slovenskih vzgojiteljev o tvegani igri. Pri anketnem vprašalniku je sodelovalo 139 vzgojiteljev/ic in pomočnikov/ic vzgojiteljev/ic z območja celotne Slovenije. Na podlagi anketnega vprašalnika lahko ugotovimo, da anketiranci prepoznajo vrednost preživljanja časa v naravnem okolju, kar kaže na ozaveščenost o pomembnosti naravnih izkušenj za otroke. Prav tako pa se opazi razumevanje pomena in koristi tvegane igre za razvoj otrok in hkrati potrebo po ustvarjanju varnega okolja za tovrstno igro.
Keywords: predšolski otrok, otroško igrišče, naravno okolje, tvegana igra, vloga vzgojitelja
Published in DKUM: 26.03.2024; Views: 350; Downloads: 64
Full text (1,15 MB)

Abstract: Naravno okolje predstavlja za otroke izziv, saj vselej ponuja nove možnosti raziskovanja, ki od otroka zahtevajo, da je kognitivno in motorično dejaven, a hkrati s svojo skrivnostnostjo narava buri njegovo domišljijo in v njem vzbuja radovednost, ki lahko kasneje privede do ljubezni do narave. V mestnih središčih je zmeraj manj naravnih površin, zato so ena izmed bolj priljubljenih destinacij za izlete različna naravna okolja – eno izmed takih okolij je botanični vrt, ki poleg sprostitve ponuja še različne možnosti pridobivanja novega znanja. Vse več botaničnih vrtov organizira različne dejavnosti in oglede za otroke, pri katerih usposobljeni pedagoški delavci pozornost otrok usmerjajo v naravo in vse, kar ponuja. Tako je bil zastavljen tudi dogodek Velikonočna dogodivščina v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru, na katerem so otroci iz vaškega in mestnega okolja na novo spoznavali ali zgolj prepoznavali rastline, ki sestavljajo tradicionalni velikonočni presmec. Po koncu dogodka smo s starši in z otroki izvedli ustne intervjuje. Največ otrok je uspešno poimenovalo zgolj eno rastlino iz presmeca in več kot polovica manj po dve ali tri. Vse rastline iz presmeca je poznala več kot polovica staršev, največkrat omenjeni na novo prepoznani rastlini sta bili klek in spomladanska resa. Mnenja staršev o izvedenem dogodku so bila v veliki večini pozitivna – navajali so predvsem, da jim je bil dogodek všeč, zanimiv za otroke in poučen.
Keywords: Naravoslovje, učenje, naravno okolje, naravoslovne dejavnosti, botanični vrt
Published in DKUM: 23.06.2023; Views: 621; Downloads: 76
Full text (1,19 MB)

Abstract: Misel pravi, da ni dobrega in slabega vremena, ampak le dobra in slaba oprema. Dandanes se otroci doma in v vrtcu premalo srečujejo z igro v različnih vremenskih razmerah. Diplomsko delo z naslovom Igra predšolskih otrok v naravnem okolju v različnih vremenskih razmerah je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljene zanimivosti in prednosti igre v naravnem okolju, zapisan je tudi pomen tveganja pri taki igri. Izpostavljena je igra v različnih vremenskih razmerah z vsemi prednostmi in nevarnostmi, ki jih prinaša. Namen raziskave je ugotoviti, kako igro v naravnem okolju sprejemajo otroci in katera čutila uporabljajo pri igri v različnih vremenskih razmerah. Rezultati so bili pridobljeni na podlagi opazovanja proste igre dveh predšolskih otrok v naravnem okolju. Otroka sta se šest dni igrala v naravnem okolju, kljub snegu, dežju, soncu in mrazu. Pozornost je bila usmerjena na otrokova vprašanja in zanimive komentarje, ugotavljali smo, ali motivacija za igro izhaja iz otroka, ali morebiti potrebuje še dodatno spodbudo s strani vzgojitelja. Ugotovili smo, da otroci pri igri na prostem uporabljajo skoraj vsa čutila, le v hladnejših mesecih so lahko prikrajšani do čutila za okus, saj je takrat na voljo manj užitnih dobrin. Velikokrat se pri taki igri umažejo, a jih to ob ustreznih zaščitnih oblačilih in obutvi prav nič ne ovira pri igri.
Keywords: vremenske razmere, naravno okolje, prosta igra, predšolski otrok
Published in DKUM: 24.11.2021; Views: 1059; Downloads: 119
Full text (2,46 MB)

Abstract: Prosta igra je izredno pomembna za predšolske otroke in njihov celostni razvoj. Otrok v igri pridobiva nova izkustva in znanja ter skoznjo razvija sposobnosti in spretnosti na vseh razvojnih področjih (kognitivnem, čustvenem, telesnem, socialnem in osebnostnem). Ker igra vpliva tako na otrokov razvoj inteligence kot tudi na njegovo telesno rast, je izredno pomembno, da se vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev zavedajo pomena proste igre in njene prisotnosti v otrokovem vsakdanjiku. Skozi igro otrok spoznava vrstnike, s čimer se uči strpnosti in pridobiva občutek za medsebojno sodelovanje, poleg tega razvija svoje mišljenje in se uči sam reševati probleme oziroma konflikte. Otrok ima tudi možnost čustvenega izražanja do določenih vsebin ali vrstnikov. Izredno pomembna je prosta igra v naravnem okolju, saj pripomore predvsem h krepitvi imunskega sistema ter telesnemu in motoričnemu razvoju otroka. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je opisan otrokov razvoj, predstavljeni so pomen proste igre, dejavniki, ki nanjo vplivajo, in vloga oseb pri njej. V empiričnem delu smo raziskali odnos vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev do proste igre ter ugotavljali, ali omogočajo v okviru svojega dela prosto igro vsak dan, kdaj ji je namenjenega največ časa in kakšna je vloga vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja v času proste igre. Rezultati so pokazali, da omogočajo vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev otrokom prosto igro vsak dan in da predstavlja ta v povprečju eno tretjino časa, namenjenega usmerjenim dejavnostim za otrokov razvoj in spontano igro.
Keywords: naravno okolje, otrokov razvoj, pomočnik vzgojitelja, predšolski otrok, prosta igra, vzgojitelj.
Published in DKUM: 19.09.2017; Views: 4536; Downloads: 996
Full text (791,38 KB)

Abstract: V diplomski nalogi Doživljajska vzgoja v naravnem okolju – taborjenje smo se v teoretičnem delu posvetili osnovam doživljajske pedagogike, naravi ter razvoju senzoričnih in motoričnih sposobnosti otrok. Namen diplomske naloge je bil, da otrok izvedeno dejavnost čustveno doživi, se ob tem nauči osnov taborjenja, spozna življenje v naravnem okolju ter aktivira pozitivna čustva do gibalne dejavnosti. Za opazovanje čustvenih stanj otrok smo uporabili ocenjevalne liste, otroci pa so svoja doživljanja ocenjevali na podlagi pripravljenih simbolov, ki so predstavljali, kako je otrok izvedeno dejavnost sprejel. Na podlagi zbranih rezultatov smo ugotavljali primernost izvedenih dejavnosti na taborjenju. Pri evalvaciji in analizi rezultatov smo ugotovili, da posamezne dejavnosti niso v celoti primerne za izvajanje, zato smo predlagali ustrezne rešitve. Dejavnost nočnega pohoda smo nato z novim načrtovanjem znova izvedli. Pri obeh izvedenih dejavnostih smo dokazali, kako pomembna je izbira primernih vsebin in zahtevnost posameznih gibalnih nalog za starostno stopnjo otroka.
Keywords: taborjenje, doživetje, doživljajska vzgoja, doživljajska pedagogika, mlajši otrok, naravno okolje.
Published in DKUM: 12.09.2016; Views: 2721; Downloads: 601
Full text (1,76 MB)