| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 62
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
1.
Vloga vzgojitelja pri izvajanju naravnih oblik gibanja v vrtcu
Nina Šelih, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu diplomskega dela z naslovom Vloga vzgojitelja pri izvajanju naravnih oblik gibanja v vrtcu je opisan gibalni razvoj otroka. Opisali smo faze in načela gibalnega razvoja. V nadaljevanju smo opisali naravne oblike gibanja, njihovo delitev ter predstavili različne primere le-teh. Opisali smo vlogo vzgojitelja ter predstavili dosedanje raziskave in ugotovitve. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšno vlogo ima vzgojitelj pri izvajanju naravnih oblik gibanja v vrtcu, cilj diplomskega dela pa je bil, da s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika ugotovimo količino izvajanja naravnih oblik gibanja v vrtcu in kakšen pomen predstavlja vzgojiteljem izvajanje le-teh. Empirični del diplomskega dela temelji na uporabi kavzalno neeksperimentalne metode. Podatke smo zbrali s kvantitativno metodo – anonimni anketni vprašalnik. Anonimni anketni vprašalnik smo razdelili med zaposlene vzgojitelje v Vrtcih občine Žalec. Ugotovljeno je bilo, da vzgojitelji, ki so v vrtcu zaposleni dlje časa, v svojem Letnem delovnem načrtu ne načrtujejo več različnih naravnih oblik gibanja kot vzgojitelji, ki so v vrtcu zaposleni manj časa, ter vzgojitelji, ki so v svojem prostem času več aktivni, se med načrtovanimi in vodenimi oblikami gibalno-športnih dejavnosti ne poslužujejo več naravnih oblik gibanja kot vzgojitelji, ki so manj aktivni. Prav tako smo ugotovili, da pri načrtovanju teka v Letnem delovnem načrtu ni razlike glede na starostno skupino otrok, ki jo imajo vzgojitelji, ter da vzgojitelji, ki živijo na podeželju, naravnih oblik gibanja ne izvajajo večkrat kot vzgojitelji, ki živijo v mestu.
Keywords: predšolski otrok, gibalni razvoj otroka, naravne oblike gibanja, vloga vzgojitelja, gibalno-športne dejavnosti, količina izvajanja naravnih oblik gibanja
Published: 22.07.2021; Views: 23; Downloads: 1
.pdf Full text (1,05 MB)

2.
Analiza izvajanja naravnih oblik gibanja v vrtcih
Aleksandra Murat Milošič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Analiza izvajanja naravnih oblik gibanja v vrtcih je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili gibanje in otrokov razvoj, in sicer gibalni razvoj otroka in njegove gibalne sposobnosti ter pomen športnih dejavnosti za predšolske otroke. Predstavili smo tudi osnovne skupine naravnih oblik gibanja in jih podrobno opisali. V empiričnem delu smo uporabili deskriptivno metodo in kavzalno neeksperimentalno metodo raziskovanja in neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije mariborskih vrtcev. Kot raziskovalni instrument smo uporabili dva opazovalna lista, v katera je 55 študentov 12 tednov vpisovalo svoja opažanja na strnjeni praksi v 9 mariborskih vrtcih. Namen raziskave je bil predstaviti pomen in vlogo naravnih oblik gibanja v gibalnem razvoju predšolskega otroka, cilj pa ugotoviti, koliko se pojavljajo naravne oblike gibanja pri gibalnih/športnih dejavnostih v vrtcih in koliko pri dejavnostih ostalih področij kurikuluma. Ugotovili smo, da se naravne oblike gibanja v vrtcih pojavljajo v vseh starostnih skupinah, pri gibalnih/športnih dejavnostih so se največ izvajale naravne oblike hoje, najmanj pa naravne oblike gibanja vlečenja. Pri dejavnostih ostalih področjih kurikuluma so se prav tako največ pojavljala naravne oblike gibanja hoja, najmanj pa naravne oblike gibanja skoki v globino.
Keywords: naravne oblike gibanja, gibalne/športne dejavnosti v vrtcih, področja kurikuluma
Published: 05.02.2021; Views: 151; Downloads: 65
.pdf Full text (319,95 KB)

3.
IZKUSTVENO PRIDOBIVANJE NARAVOSLOVNIH ZNANJ NA OBMOČJU OBČINE LOVRENC NA POHORJU
Alenka Kasjak, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Narava, ki nas obdaja, je neprecenljivo bogastvo, ki ga premalo cenimo. Stališča otrok do narave je zato potrebno oblikovati zgodaj, posledično je veliko vsebin v šoli namenjenih prav naravi. V diplomskem delu smo zbrali dejstva in prikazali predlog izvedbe izkustvenega učenja na učni poti. Teoretični del diplomske naloge sestavljajo tri večja poglavja. V prvem smo predstavili razvojne značilnosti otrok med 7. in 11. letom, osnovna dejstva izkustvenega učenja in terenskega dela. V drugem delu predstavljamo Občino Lovrenc na Pohorju, na katero je vezana izvedba empiričnega raziskovanja in praktičnega preizkušanja. Tretji del je namenjen učnim potem. Naš namen v empiričnem delu je bil ugotoviti otrokovo poznavanje živali, rastlin, kulturnih znamenitosti Lovrenca na Pohorju in gozdnih učnih poti ter stališča otrok do gozda in gozdnih učnih poti. Na podlagi ugotovitev teoretičnega in empiričnega dela smo v praktičnem delu oblikovali predlog učne poti v Lovrencu na Pohorju. Ustreznost predloga učne poti smo preizkusili z obiskom učencev četrtega razreda OŠ Lovrenc na Pohorju, obisk analizirali ter dodali smernice za nadaljnjo uporabo.
Keywords: Naravoslovje, izkustveno učenje, terensko delo, učna pot, kulturne in naravne zanimivosti, Lovrenc na Pohorju.
Published: 16.12.2020; Views: 184; Downloads: 40
.pdf Full text (5,04 MB)

4.
Funkcionalizacija vlaken z naravnimi učinkovinami za medicinske aplikacije
Rosvita Pliberšek, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je bila glavna tema - funkcionalizacija vlaken z naravnimi učinkovinami za medicinske aplikacije. Naravne učinkovine - razne rastline, zelišča, so že od nekdaj del medicine in zdravljenja in se uporabljajo tudi danes. Pravzaprav se uporabljajo vedno pogosteje, saj je bilo dokazano, da jih odlikujejo razne dobre lastnosti, kot so protimikrobnost, antioksidativnost itd., ki pripomorejo k zdravljenju ran ali drugim boleznim ter bolezenskim stanjem. Zato sem v tej diplomski nalogi izbrala nam znane naravne učinkovine, katerih lastnosti so več ali manj že raziskane. Med najbolj raziskano naravno učinkovino seveda spada hitozan, ki ga pridelujemo iz hitina, ter olje CBD in kapsule CBD oziroma glavna učinkovina le-tega, kanabinoid. Ostale uporabljene rastline, iz katerih pridobivamo naravno učinkovino v obliki olja ali ekstrakta, pa so še bile rožmarin, šentjanževka, timijan in ognjič. Te naravne učinkovine sem med seboj primerjala, glede na preizkušene metode za protimikrobnost in antioksidativnost. S pomočjo gravimetrične metode pa sem dokazovala samo funkcionalizacijo izbranih celuloznih vzorcev, in sicer koliko apreture se je nasploh navzelo ter kako je to vplivalo na naslednje pridobljene rezultate.
Keywords: naravne učinkovine, agensi, medicinske tekstilije, funkcionalizacija, vlakna, celuloza, celulozna vlakna, hitozanovi nanodelci, ekstrakt, olje
Published: 18.09.2020; Views: 244; Downloads: 34
.pdf Full text (602,28 KB)

5.
Vključevanje naravne dediščine v turistično ponudbo na območju občine Krško
Marina Majerič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo obravnavali območje občine Krško. Občino Krško zaznamujejo bogata naravna in kulturna dediščina ter zgodovinska preteklost. V teoretičnem delu diplomske naloge smo pregledali zakonske podlage, definirali pojma naravna vrednota in naravna dediščina, predstavili delitev zvrsti naravnih vrednot in zavarovana območja. Sledila je opredelitev pojmov geoturizem in trajnostni turizem, opisali smo upravljanje naravne dediščine v turizmu ter cilje trajnostnega turizma. V predstavitvi obravnavanega območja občine Krško smo se osredotočili na geografski položaj, naravne vrednote ter analizirali turistično ponudbo območja in vključevanje naravnih vrednot vanjo. V empiričnem delu diplomske naloge smo kvantitativno in kvalitativno raziskovali prepoznavnost in pomembnost naravne dediščine, ozaveščenost širše in mnenje strokovne javnosti o vlogi in pomenu naravne dediščine v turistični ponudbi občine Krško in podali predloge za oblikovanje novih turističnih produktov. Na osnovi pridobljenih rezultatov smo predlagali ideje za izboljšavo oblikovanja inovativnih turističnih produktov, trženja, promocije in izobraževanja kadrov, z namenom, da bodo naše ugotovitve služile deležnikom v turizmu pri razvijanju turistične ponudbe.
Keywords: naravna dediščina, Krško, narava, naravne vrednote, trajnost, turizem
Published: 17.10.2019; Views: 835; Downloads: 316
.pdf Full text (2,17 MB)

6.
Vloga pomožnih policistov ob naravnih in drugih nesrečah
Mateja Krajnc, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo opisuje, kdo so pomožni policisti v Republiki Sloveniji, kako poteka delo pomožnih policistov, za katere primere so vpoklicani. Kdaj ob naravnih in drugih nesrečah so največkrat vpoklicani, kako poteka njihovo usposabljanje ter katere so dejanske naloge, ki jih izvajajo na samem kraju nesreče. Zanimalo nas je tudi kakšne so njihove pravice in obveznosti in kakšni so pogoji za delo pomožnega policista ter kako poteka sodelovanje z drugimi službami ko dejansko privede do nesreče, na katero so vpoklicane vse intervencijske službe. Namen je bil pojasniti kakšno vlogo in pomen imajo pomožni policisti ob naravnih in drugih nesrečah ter ugotoviti kako pogosto je ta oblika sodelovanja v Slovenji sploh poznana. Zanimalo nas je tudi kako se delo pomožnih policistov razlikuje od redno zaposlenih policistov. Pomožni policisti pogosto pomagajo ob naravnih in drugih nesrečah, kjer dobijo posebno vlogo kadar je treba nadomestiti redno zaposlene policiste, ki jih v tovrstnih nesrečah primanjkuje. V vseh nesrečah imajo enaka pooblastila kot aktivni policisti, razlika se kaže le v tem, da so na intervencijo vpoklicani le občasno, se pravi ob izrednih primerih, ko jih policija zares potrebuje. Po pogovoru z dolgoletnim pomožnim policistom smo ugotovili, da je njihovo delo še kako koristno, saj so na intervencijo vpoklicani kar dvakrat mesečno. Največkrat za naravne nesreče kot so večji požari in poplave, druge nesreče pa predvsem migracijska kriza za katero so pomožni policisti vpoklicani največkrat, sledijo pa jim še nesreče kot so prometne in železniške za takšne primere so vpoklicani manjkrat le ob večjih izrednih izjemah.
Keywords: diplomske naloge, policisti, naravne nesreče, druge nesreče, policija, sodelovanje
Published: 16.10.2019; Views: 436; Downloads: 60
.pdf Full text (1,22 MB)

7.
Naravne oblike gibanja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju
Špela Mestnik, 2019, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela, z naslovom Naravne oblike gibanja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, je bil preučiti pomen naravnih oblik gibanja in pripraviti zglede učnih priprav za poučevanje naravnih oblik gibanja v 1., 2. in 3. razredu devetletne osnovne šole. V teoretičnem delu magistrskega dela sta opisana šport in športna vzgoja v šoli. Sledi predstavitev biološkega, čustvenega, socialnega in gibalnega razvoja otroka ter gibalnih sposobnosti. Gibalna aktivnost pozitivno vpliva na telesni, socialni in čustveni razvoj. V magistrskemu delu smo se osredotočili na naravne oblike gibanja, kamor prištevamo bazične gibalne strukture, in sicer tek, skok, met ... Poleg posameznih naravnih oblik gibanja so predstavljene tudi elementarne igre. Izbira igre, ki vključuje elementarne oblike človekovega gibanja, je pomembna, saj lahko z njo uresničujemo cilje vadbene enote. Praktični del temelji na učnih pripravah za hojo in tek, skoke, mete, dviganje in nošenje, plezanje in padce, plazenje in lazenje ter potiskanja in vlečenja. Aktivnosti v okviru učnih priprav so ciljno usmerjene, zabavne in raznovrstne. Učne priprave so zastavljene in napisane tako, da učenca metodično vodijo do usvojitve posameznih naravnih oblik gibanja, ob tem pa se zabavajo in razvijajo pozitiven odnos do športa. Med izdelanimi učnimi pripravami smo izpeljali naslednje tri: skoki, plezanje in padci ter plazenje in lazenje. Izvajane učne priprave smo ovrednotili s samoanalizo. Večina otrok je edine organizirane športne aktivnosti deležna v šolah, a kljub temu da se ta izvaja v celoti, ne zadovolji otrokovih potreb, zato je zelo pomembna kakovost. Vsebina magistrskega dela bo lahko v pomoč učiteljem razrednega pouka, ki bodo z ustreznimi gibalnimi dejavnostmi pri otrocih razvijali spoznavne, gibalne in čustvene sposobnosti ter lastnosti. Prav tako zajema korekten nabor idej za smiselno poučevanje naravnih oblik, kjer učenci pridobivajo novo in nadgrajujejo že obstoječe znanje.
Keywords: prva triada, naravne oblike gibanja, gibalni razvoj otroka, gibalne sposobnosti, učne priprave
Published: 29.08.2019; Views: 1582; Downloads: 503
.pdf Full text (3,56 MB)

8.
Izkustvena ekonomija na primeru dediščinskega turističnega produkta Dežela kozolcev na Dolenjskem
Bogdan Turnšek, 2019, master's thesis

Abstract: Današnji visokorazviti turizem je že zdavnaj prerasel okvire zgolj ekonomskega pristopa, postal je izrazito multidisciplinarna panoga, ki ima priložnost z integracijo socialnega in okoljskega stebra ponovno oblikovati vrednote, ki jih v razvitem svetu počasi pozabljamo. Upravljalci modernih turističnih produktov turistov ne obravnavajo več kot potrošnike, temveč kot goste, ki želijo uresničiti svoje sanje preko nepozabnih doživetij, kar zadovoljuje najvišjo človeško potrebo po samouresničevanju. Temu se je prilagodila tudi svetovna ekonomija. Pine in Gilmore sta leta 1998 izpostavila nov termin moderne ekonomske ponudbe – izkustvena ekonomija oz. ekonomija doživetij. Koncept predstavlja najnovejšo evolutivno ekonomsko stopnjo in je nadgradnja gospodarstva, ki je temeljilo na dobrinah, izdelkih in kasneje storitvah. Pomemben dejavnik pri načrtovanju doživetij v turizmu predstavlja interpretacija naravne in kulturne dediščine. Gre za komunikacijski in psihološki proces, ki pomaga pri poglabljanju razumevanja dediščine, kar vodi v osmišljanje in v posledično težnjo po varovanju in ohranjanju. Dežela kozolcev je v svoji osnovi etnološki muzej na prostem, hkrati pa turistični produkt, ki na enem mestu prikazuje in interpretira pestro tipografijo slovenske kulturne dediščine. Kako temu muzeju uspeva vključevanje sodobnih turističnih trendov, smo preverili s kvalitativno analizo vsebine in kvantitativno anketno raziskavo, ki je bila izvedena na naključni populaciji slovenskih obiskovalcev muzeja. Študija je pokazala, da se upravljalci turističnega produkta Dežela kozolcev premalo zavedajo najmodernejših konceptov, ki zagotavljajo kakovostna doživetja. Izkustvena raven obiskovalcev muzeja se nagiba v smer estetike in teoretičnega izobraževanja, interpretacija dediščine pa ima na estetsko dimenzijo celo obraten – negativen učinek. Raziskava predstavlja izhodišče za nadaljnje analize na področju razvoja trajnostnega turizma v Sloveniji in za akademske študije.
Keywords: trajnostni turizem, izkustvena ekonomija, interpretacija naravne in kulturne dediščine, nepozabno doživetje, avtentičnost, turistični produkt
Published: 11.04.2019; Views: 921; Downloads: 163
.pdf Full text (1,44 MB)

9.
Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Občini Kidričevo
Barbara Beranič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Narava in človek s svojimi dejavnostmi povzročata naravne in druge nesreče. Večje naravne in druge nesreče so tiste, ki lahko ogrozijo ali prizadenejo zdravje ali življenje ljudi, povzročijo večjo premoženjsko škodo ali povzročijo škodo v naravi oziroma okolju. Med naravne nesreče, ki najbolj ogrožajo Občino Kidričevo, uvrščamo potres, poplave, požare, neurja s točo, temperaturne ekstreme in sušo. Med druge nesreče, ki prav tako ogrožajo Občino Kidričevo, pa uvrščamo promet na avtocesti ter železniški promet, ki potekata skozi Občino Kidričevo, saj se največ nesreč zgodi prav na avtocesti, veliko manj nesreč je povezanih z železniškim prometom, a kljub temu obstaja nevarnost železniških nesreč. Sprva so se ljudje spopadali samo z naravnimi nesrečami, na katere sami niso imeli vpliva, z vse večjim tehnološkim napredkom pa so sami izzivali mnoge vse večje in pogostejše naravne ter druge nesreče. Vendar so se ljudje pri vsem tem naučili tudi preprečiti oziroma omiliti posledice nesreč. Sile za zaščito, reševanje in pomoč delujejo tako na državni kot na regijski ravni.
Keywords: naravne nesreče, varstvo pred nesrečami, ogroženost, zaščita, reševanje, diplomske naloge
Published: 11.07.2018; Views: 694; Downloads: 93
.pdf Full text (901,16 KB)

10.
Primerjava učinkov naravnih polifenolov z učinki akarboze in placeba na postprandialni nivo glukoze in inzulina v krvi
Jana Bremec, 2018, doctoral dissertation

Abstract: Sladkorna bolezen (SB) je ena najpogostejših endokrinih presnovnih bolezni. Sodi v skupino presnovnih bolezni, katerih skupna značilnost je hiperglikemija. SB nastane zaradi pomanjkljivega izločanja inzulina ali njegovega pomanjkljivega delovanja na ciljne celice in/ali obojega hkrati. Posledica je motena presnova ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin. Povezana je s številnimi akutnimi in kroničnimi zapleti. V zdravljenju SB se poleg spremembe življenjskega sloga uporabljajo številne učinkovine, nobena od le-teh pa ni brez neželenih učinkov. Velik izziv pri iskanju tako imenovanega »idealnega zdravila« predstavlja težnja po doseganju optimalne učinkovitosti zdravila in zmanjšanju tveganja za pojav neželenih učinkov le-tega na najnižjo možno raven. Naraščajo potrebe po uporabi dopolnilnih zdravljenj, vključno s funkcionalno hrano in nutracevtiki. Potrjeno je, da imajo ugodne učinke pri zdravljenju SB mnoge rastline, pri katerih domnevajo, da so ključne aktivne učinkovine polifenoli. Izvlečki iz lesa bele jelke (lat. Abies alba) vsebujejo številne farmakološko aktivne polifenole. Hipoglikemični učinki prehranskih polifenolnih učinkovin so povezani z inhibicijo α-amilaze v slini in trebušni slinavki ter α-glukozidaze v resicah tankega črevesja, s čimer zmanjšajo absorpcijo ogljikovih hidratov iz črevesja. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali izvleček iz lesa bele jelke po zaužitju standardiziranega obroka zniža koncentraciji glukoze in inzulina v plazmi venske krvi in primerjati njegove učinke z učinki akarboze, izvlečkom kostanja in placeba. 31 zdravih preiskovancev je zaužilo 100 g belega kruha štirikrat zaporedoma (z enotedenskim zaporednim premorom) skupaj s kapsulo z izvlečkom lesa bele jelke, s kapsulo z izvlečkom kostanjevih polifenolov, s placebom ali z akarbozo (aktivna kontrola). Površino pod krivuljo časovnega poteka koncentracije glukoze v krvi (AUC) smo izračunali za vsakega prostovoljca in za vsak obrok posebej, uporabili smo inkrementno metodo. Glikemični indeks (GI) smo izračunali kot razmerje med AUC ob zaužitju obroka skupaj s testno snovjo in AUC ob zaužitju obroka skupaj s placebom. Srednje vrednosti GI so bile izračunane kot harmonična sredina. Za testiranje hipotez o razlikah smo uporabili parni t-test. Za mejo statistične značilnosti smo uporabili vrednost p < 0,05. Rezultati klinične raziskave na 31 zdravih prostovoljcih so pokazali, da izvleček lesa bele jelke, zaužit skupaj s standardiziranim obrokom, v povprečju zniža GI obroka za 35 %. Za toliko se zniža tudi postprandialna koncentracija glukoze v plazmi venske krvi, kar pomeni zmanjšanje dejavnika tveganja za razvoj mnogih bolezni, vključno s SB, srčno-žilnimi obolenji in nekaterimi vrstami raka. Izvleček lesa bele jelke verjetno tudi preprečuje preobremenjenost trebušne slinavke, saj zmanjša izločanje inzulina po obroku.
Keywords: postprandialna hiperglikemija, glukozidaza alfa, amilaza alfa, polifenoli, naravne učinkovine
Published: 17.05.2018; Views: 641; Downloads: 68
.pdf Full text (2,10 MB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica