Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu smo preko lutke škrata Zdravilka spoznavali zdravilne rastline. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Teoretični del je zapisan na podlagi strokovne literature. V njem smo opredelili, kaj je lutka, lutkovne tehnike, vlogo lutke, lutke v prvem razredu osnovne šole, lutko v korelaciji s področjem narave ter zdravilne rastline. Osredotočili smo se na pet izbranih zdravilnih rastlin, ki smo jih uporabili pri praktičnem delu diplomskega dela. Praktični del vključuje načrtovanje, izvedbo in evalvacijo projekta. Projekt je sestavljen iz priprav za dejavnosti, ki smo jih opravljali z otroki prvega razreda osnovne šole. Priprave vključujejo različne aktivnosti, ki jih otroci izvedejo s pomočjo lutke škrata Zdravilka. Cilj diplomskega dela je otrokom predstaviti zdravilne rastline na zanimiv in raznovrsten način z različnimi lutkovnimi dejavnostmi.
Ključne besede: lutka, lutkovne dejavnosti, narava, škrat Zdravilko, zdravilne rastline
Objavljeno v DKUM: 04.06.2024; Ogledov: 133; Prenosov: 26
Celotno besedilo (9,36 MB)

Opis: Diplomsko delo z naslovom »Otroci iz Vrtca Zarja Celje vrtnarijo in spoznavajo zelišča« je bilo zasnovano z namenom, da otroci spoznajo zelišča, njihovo uporabo in gojenje. Diplomsko delo je strukturirano v teoretični in praktični del. V teoretičnem delu smo predstavili projektno delo, pomen začetnega naravoslovja v predšolskem obdobju ter integracijo vrta in vrtnarjenja v učni načrt, skupaj z vlogo vzgojitelja. Predstavili smo povezanost otrok z naravo, razvoj odgovornega odnosa do nje in opisali zelišča, ki so jih spoznavali otroci. V praktičnem delu smo se osredotočili na izkustveno učenje in izvedli projekt, ki je trajal en mesec in pri katerem so otroci ves čas aktivno sodelovali, opazovali in preko svojih lastnih izkušenj spoznavali zelišča. Skozi celoten projekt nas je spremljala ročna lutka, ki je otrokom uspešno pričarala zanimivo zeliščno potovanje. Zastavljala jim je vprašanja odprtega in zaprtega tipa ter jih s tem spodbudila h kreiranju lastnih zamisli in raziskovalnemu razmišljanju. Ugotovili smo, da je izkustveno učenje, pri katerem je otrok ves čas aktivno ključen, pripomoglo k temu, da so otroci postali bolj sodelovalni, sproščeni, komunikativni, pri aktivnostih pa so kazali višji nivo motivacije in veselja kot sicer.
Ključne besede: predšolski otrok, izkustveno učenje, narava, vrt, zelišča.
Objavljeno v DKUM: 13.02.2024; Ogledov: 442; Prenosov: 49
Celotno besedilo (3,62 MB)

Opis: Temeljna obravnava zaključnega dela je predstavitev instituta kapitalskega posojila, namenjenega varstvu interesov upnikov v družbi z omejeno odgovornostjo. Družbeniki so pri izbiri načinov financiranja družbe načeloma prosti vse dokler družba ne zaide v finančno krizo, saj je nevarnost preračunljivih dejanj družbenikov ravno takrat najvišja. V kolikor družbeniki sprejmejo odločitev, da družbo sanirajo, tega ne smejo narediti na škodo upnikov. Odsotnost norminiranja instituta kapitalskega posojila bi v postopkih zaradi insolventnosti zmanjševala možnosti upnikov pri doseganju ustreznega poplačila terjatev, saj bi slednje konkurirale s terjatvami družbenikov iz naslova zagotovljenega posojila. Družbeniki bi se v času finančne krize družbe s financiranjem na dolžniški podlagi, v obliki posojil, namreč želeli izogniti tveganjem, ki bi jih za uspešno sanacijo družbe kot dobri gospodarstveniki morali prevzeti z zagotovitvijo lastnega kapitala. Zaradi priviligiranega položaja družbenikov v družbi in možnosti zlorabe notranjih informacij, se morajo interesi upnikov dodatno varovati, kar naj bi zagotavljala zakonska ureditev kapitalskega posojila in zavarovanja, določena v 498. in 499. členu ZGD-1. V skladu s slovensko sodno prakso se posojila družbenikov, zagotovljena v času finančne krize družbe, v postopkih zaradi insolventnosti prekvalificirajo v lastni kapital. Kljub temu, da je slovenski zakonodajalec institut kapitalskega posojila prevzel iz starejše nemške ureditve, pa njegovim kasnejšim spremembam in dopolnitvam ni sledil. V zaključnem delu bodo zato poudarjene določene kritike in dileme povezane z aktualno, vendar nekoliko zastarelo slovensko zakonsko ureditvijo. Slednja namreč ne omogoča zadostnega pravnega varstva v zvezi s konkretizacijo časovnega trenutka uporabe režima kapitalskega posojila. Za popolno ugotovitev ali je bilo posojilo zagotovljeno v času finančne krize družbe, je potrebna zahtevna in draga ex post facto analiza s strani izvedencev finančno-ekonomske ali druge ustrezne stroke, kar le podaljšuje že tako dolge postopke zaradi insolventnosti. Družbeniki se kot člani personalne strukture družbe prvi seznanijo s slabim finančnim položajem družbe. V njihovem interesu je zato tudi vračilo posojila pred začetkom postopkov zaradi insolventnosti, kjer tvegajo njegovo prekvalifikacijo v lastni kapital. Tem primerom so tudi v slovenski zakonodaji namenjeni določeni zahtevki, s katerimi lahko družba uveljavlja nadomestitev že vrnjenega posojila pod določenimi predpostavkami. Analiza se bo osredotočila na ureditev in učinkovitost najpomembnejših zahtevkov. Pri tem, po analogiji z odločitvami starejše nemške sodne prakse, pridejo v poštev tudi pravila o ohranjanju osnovnega kapitala, na podlagi katerih se družbi priznava korporacijski vračilni zahtevek. Pri razumevanju instituta kapitalskega posojila moramo izhajati iz pravil korporacijskega in insolvenčnega prava, s poudarkom na določenih poslovnofinančnih kategorijah. Pomanjkljivosti ureditve instituta kapitalskega posojila, prikazane skozi analizo zaključnega dela, se lahko odpravijo le z ustrezno spremembo aktualne zakonodaje, ki naj sledi nemški pravni ureditvi. Slednja namreč vse zahtevke iz naslova posojila družbenikov v postopkih zaradi insolventnosti obravnava kot podrejene, ne glede na to, ali je bilo posojilo zagotovljeno v času finančne krize ali ne. Poleg osrednje obravnave instituta kapitalskega posojila bo zaključno delo analiziralo tudi druge institute, ki so v vlogi (ne)posrednega varstva interesov upnikov, vse od ustanovitve d.o.o. pa do njenega prenehanja. Zaradi pomena obsega lastnega kapitala, ki vpliva na kapitalsko ustreznost družbe in preprečuje nastop finančne krize, pa bodo podrobneje predstavljeni določeni viri lastne
Ključne besede: lastni kapital, dolžniški kapital, kapitalska ustreznost družbe, pravna narava kapitalskega posojila, finančna kriza družbe, kreditna sposobnost družbe, izpodbojni zahtevek, korporacijska kondikcija.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2023; Ogledov: 417; Prenosov: 80
Celotno besedilo (1,60 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Danes je stik z naravo in primarna izkušnja marsikateremu otroku onemogočena. Ker otroci prva leta veliko časa preživijo v vrtcu, so vzgojitelji tisti, ki morajo otrokom približati naravo in jim omogočiti prijetne aktivnosti v njej. V diplomskem delu smo se osredotočili na doživljajsko pedagogiko, v opazovanje in koncentracijo otrok. S pomočjo strokovne literature smo podrobno predstavili kaj doživljajska pedagogika je, njen namen, cilje in načela. Nadaljevali smo s pisanjem o razvoju otrokovega opazovanja ter predstavili delo Josepha Cornella, avtorja igre Zakrita steza, ki je srž našega diplomskega dela. V praktičnem delu smo načrtovali izvedbo igre Zakrita steza skozi tri letne čase pomladi, poleti in jeseni. Igro smo izvajali v bližnjem gozdu, z otroki skupine Pikapolonice (4–5 let). Igro smo analizirali s pomočjo vnaprej pripravljenih opazovalnih listov. Ob nastajanju diplomskega dela smo spoznali, da so otroci z načrtovano dejavnostjo pridobili nove naravoslovne izkušnje. Otroci so se seznanili z naravoslovno igro Zakrita steza. Skozi večkratna ponavljanja igre so razvili natančno opazovanje in se urili v koncentraciji. Ob analizi smo ugotovili, da so otroci v dejavnostih uživali, se sprostili in izražali pozitivna čustva. Takšen način dela je neznan tudi vzgojiteljem, zato si v prihodnje želimo več podobnih načrtovanih dejavnosti.
Ključne besede: narava, doživljajska pedagogika, opazovanje, naravoslovna igra Zakrita steza
Objavljeno v DKUM: 19.04.2023; Ogledov: 587; Prenosov: 106
Celotno besedilo (2,74 MB)

Opis: Diplomsko delo z naslovom Spoznavanje vremenskih pojavov skozi lutkovno-gledališke dejavnosti je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili, kaj je lutka, ter opisali vrste lutk, ki smo jih uporabili v praktičnem delu. Poudarili smo tudi pomen Kurikuluma za vrtec ter opisali možnosti povezovanja lutk z naravo. Opisali smo vlogo vzgojitelja v lutkovnem procesu in gledaliških dejavnostih ter vlogo otroka v lutkovnem procesu. Predstavili smo pomen zgodnjega srečanja z lutko, in sicer pomen lutke pri razvoju otroka, oblikovanju socialnih veščin ter razvoju domišljije, komunikacije in ustvarjalnosti. Na področju narava smo raziskovali vremenske pojave, ki smo jih v teoretičnem delu tudi opisali. Osredotočili smo se na dež, sneg, oblak, točo, mavrico ter veter in jih otrokom v praksi tudi predstavili. V praktičnem delu smo v več pripravah spoznavali vremenske pojave skozi lutkovno-gledališke dejavnosti. Namen projekta je bil, da otroci na zabaven in sodoben način uresničujejo vzgojno-izobraževalne cilje. Projekt smo izvedli v vrtcu pri Osnovni šoli Muta, v skupini otrok, starih od 3 do 5 let. Z različnimi lutkovnimi tehnikami, kot so ročna lutka, mimična lutka, lutka na palici, senčna lutka in ploska lutka, z gledališkimi predstavami in vremensko karto so otroci usvajali pojme vremenskih pojavov in se seznanjali z njihovim nastankom. Projekt smo zaključili s preverjanjem pridobljenega znanja o vremenskih pojavih skozi lutkovno-gledališke dejavnosti.
Ključne besede: lutke, narava, vremenski pojavi, lutkovne predstave, gledališke predstave, predšolski otrok
Objavljeno v DKUM: 23.11.2022; Ogledov: 739; Prenosov: 141
Celotno besedilo (5,83 MB)