Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Mednarodna posvojitev otrok pomeni posvojitev otroka, ki prebiva v eni državi s strani posvojitelja, ki prebivajo v drugi državi. Z mednarodno posvojitvijo otroku, ki živi v veliki revščini, omogočimo življenje v novi družini, ki nudi udobje, izobrazbo in ljubezen. Za mednarodne posvojitve je najpomembnejši mednarodni akt na tem področju Konvencija o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah, ki vzpostavlja minimalne standarde na področju mednarodnih posvojitev. Njen cilj je uvesti jamstva, ki bi zagotavljala, da mednarodne posvojitve potekajo v dobro otroka in ob upoštevanju njegovih temeljnih pravic, priznanih v mednarodnem pravu. Namreč otroci, so predvsem iz držav tretjega sveta pogosto ukradeni ali kupljeni in nato skozi posvojitveni sistem prodani. S tem so protipravno pridobljenim otrokom in njihovim družinam kršene človekove pravice. V ta proces so običajno vključene sirotišnice in agencije za posvojitev, ki ne delujejo v skladu z zakonskimi določbami. Trgovina z otroki in mednarodna posvojitev otrok skupaj delujeta najbolje tam, kjer je prisotna korupcija in pomanjkanje upoštevanja zakonodajnih določb. Storilci trgovine z otroki so lahko družinski člani, prijatelji, znanci ali neznanci žrtve trgovine z otroki, kateri izkoriščajo predvsem revne družine, ki so v denarni stiski in bi naredile vse za preživetje. Storilci lahko otroke tudi ugrabijo, in sicer iz bolnišnic, ulic ali parkov. Tveganje za trgovino z otroki pri mednarodnih posvojitvah predstavljajo predvsem otroci, ki zaradi vojn, bolezni, revščine, naravnih nesreč, socialnih razmer in ekonomskih okoliščin, po celem svetu postajajo sirote.
Ključne besede: mednarodna posvojitev otrok, trgovina z otroki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 30.08.2024; Ogledov: 128; Prenosov: 53
Celotno besedilo (613,12 KB)

Opis: V diplomskem delu sem želel raziskati kakšna je izkušnja uporabnika pametnega hotela in kakšno je zaupanje v hotelske storitve v takšnih hotelih, da bo varovalo informacije strank. Cilj je preučiti, kako sodobna digitalna tehnologija spreminja hotelirstvo in v kolikšni meri posega v posameznikovo zasebnost. Glede na to, da so pametni hoteli v zadnjih par letih prišli na tržišče, ogromno ljudi niti ne ve, da takšni hoteli obstajajo oz. še niso bivali v njem. V teoretičnem delu sem za lažje razumevanje razložil nekaj pojmov kot so informacijska varnost, pametni hotel. Nato sem predstavil kakšno tehnologijo lahko najdemo v pametnih hotelih. Omenil sem internet stvari, ki je eden od glavnih razlogov, da so se pametni hoteli sploh razvili. Varnost in zasebnost gostov je zelo problematičen del nudenja storitev v pametnih hotelih. Tu je je treba zelo paziti in skrbeti za pametne naprave, ki so na voljo gostu v hotelu ali v sami sobi. V zadnjem delu pa sem se dotaknil še osebnih podatkov in informacijske varnosti v samih hotelih. Zaupanje gosta v hotel, da bo varoval osebne podatke gostov je zelo pomembna naloga hotelskih organizacij. Gost namreč pričakuje, da bo organizacija skrbela za informacijsko varnost in odpravljala napake, ki bi jih sami zaznali, še predno pride do kakšnih resnejših incidentov. Pri raziskovalnem delu je bila z deskriptivno metodo preučena pretežno tuja literatura. V metodološkem delu naloge pa sem s pomočjo anketnega vprašalnika v elektronski obliki iskal odgovore na zastavljene hipoteze. Na podlagi zbranih informacij so se potrdile zastavljene hipoteze.
Ključne besede: informacijska varnost, pametni hoteli, zasebnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 29.08.2024; Ogledov: 105; Prenosov: 17
Celotno besedilo (985,37 KB)

Opis: Gospodarski kriminal, ki ga spodbuja hiter razvoj digitalnih tehnologij, je v zadnjih letih postal še večji problem kot kadar koli prej. V današnji dobi gospodarski delinkventi skoraj povsod puščajo digitalne sledi, ki služijo kot neprecenljiv dokaz pri preiskovanju. Prehod iz tradicionalnih finančnih transakcij v digitalne je ustvaril obsežno področje podatkov, ki zločincem omogočajo vse lažje zlorabe. Storilci izkoriščajo ranljivosti digitalnih sistemov, poleg tega pa jim »spletna« anonimnost omogoča dodaten občutek varnosti pred organi pregona. Ker digitalni dokazi zajemajo veliko število virov, zagotavljajo precejšnjo kompleksnost gospodarskih zločinov. V procesu vsesplošne digitalizacije naših življenj so tudi v plačilnem prometu postale prevladujoče elektronske transakcije. Namesto denarnice zmikavtom danes več obetajo uporabniško ime, geslo in identifikator za spletno bančništvo ali številka plačilne kartice. Nove kriminalne metode zahtevajo nove pristope k odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj, saj se klasičnim sledem pridružujejo digitalne sledi, ki ne ostajajo le za kibernetskimi, ampak tudi za klasičnimi kaznivimi dejanji. Hiter razvoj industrije virtualnih sredstev in omogočanje storitve kaznivih dejanj v kibernetskem svetu zahtevata hiter odziv oblikovalcev politik. Zakonodajalci po vsem svetu se soočajo s pripravo zakonov, ki usklajujejo potrebo po nadzoru in preiskavi. Eden takih je Uredba (EU) 2022/2554 ali DORA, ki bo določala enotne zahteve glede varnosti omrežnih in informacijskih sistemov, ki podpirajo poslovne procese finančnih subjektov.
Ključne besede: digitalna forenzika, informacijska varnost, gospodarska kriminaliteta, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 28.08.2024; Ogledov: 89; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,56 MB)

Opis: V zadnjih letih je vprašanje migracij in z njim povezana problematika kriminalitete postalo ena izmed ključnih tem v javni razpravi in politiki. Povečano število migrantov in beguncev, ki prečkajo državne meje, postavlja pred velik izziv državne organe, predvsem policijo, ki je zadolžena za nadzor državne meje in odkrivanje nedovoljenih migracij. Hkrati se soočamo z naraščajočim številom prosilcev za azil, kar zahteva ustrezno obravnavo in integracijo teh oseb v družbo. Težava pri tej temi se pojavlja v povezavi med migracijami in kriminaliteto. Medijski in politični diskurzi pogosto migrante enačijo s povečano stopnjo kriminalitete, kar vodi do stigmatizacije te ranljive skupine. Vendar pa kriminaliteta med migranti ni enoznačen pojav in zahteva natančno analizo ter razumevanje širšega konteksta. Državne politike in ukrepi, kot je nadzor državne meje, pomembno vplivajo na varnost ter družbeno kohezijo, a hkrati lahko ustvarjajo dodatne izzive v obravnavi migrantov in prosilcev za azil. V namen izdelave diplomskega dela je bila izvedena raziskava na podlagi javno dostopnih podatkov policije o kaznivih dejanjih (KD) v obdobju od leta 2011 do leta 2022. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali je odprtje azilnega doma vplivalo na porazdelitev kaznivih dejanj med slovenskimi in tujimi državljani. Raziskava se je osredotočala na vpliv uvedbe azilnega doma (AD) na število in vrsto kaznivih dejanj v upravni enoti (UE) Logatec, pri čemer so bili podatki razdeljeni na obdobje "pred uvedbo AD" in "po uvedbi AD". Pri statistični obdelavi podatkov smo izločili gospodarski kriminal in upoštevali le ovadbe, kjer oseba nastopa kot ovadeni osumljenec. Podatke smo grupirali glede na državljanstvo (slovensko in tuje), upravno enoto (UE Logatec in preostale UE) ter obdobje (pred in po uvedbi AD). Raziskava je pokazala, da uvedba azilnega doma v UE Logatec ni imela bistvenega vpliva na povečanje kriminalitete povezane s tujimi državljani.
Ključne besede: varnost, migracije, kriminaliteta, strah, Logatec, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 28.08.2024; Ogledov: 82; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,01 MB)

Opis: V diplomskem delu smo predstavili Evropsko poplavno direktivo, ki sta jo leta 2007 sprejela Evropski parlament in Svet Evropske unije kot odgovor na problematiko, ki so jo povzročale poplave na evropskem kontinentu. Poplave se pojavljajo pogosteje v primerjavi z drugimi naravnimi in drugimi nesrečami, njene posledice pa za sabo puščajo ogromno materialno, ekonomsko ter drugo škodo. Evropska unija se zavzema za zagotavljanje boljšega življenja svojih prebivalcev in za čist in varen planet. V ta namen je v sklopu Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 sprejela 17 ciljev trajnostnega razvoja. Poplave lahko s svojimi posledicami močno ovirajo doseganje prej omenjenih ciljev. Evropska poplavna direktiva s svojimi predpisi, katere morajo države članice implementirati v svojo zakonodajo, zagotavlja večjo preventivno varnost pred poplavami in njihovimi posledicami ter si prizadeva te posledice v največji meri zmanjšati, da bi zagotovili najmanjšo ali v najboljšem primeru ničelno škodo ter s tem omogočili nemoteno doseganje ciljev trajnostnega razvoja Evropske unije. Republika Slovenija je kot država članica Evropske unije zavezana k implementaciji Evropske poplavne direktive v svojo zakonodajo. Implementacija v večji meri poteka nemoteno, edini problem, ki ga navaja država, je pomanjkanje finančnih sredstev za izvedbo različnih ukrepov, ki si jih je država zadala v sklopu implementiranja Evropske poplavne direktive. V letu 2023 se je Republika Slovenija soočila s poplavami, ki so povzročile ogromno škodo. Pričakujemo lahko, da bo ta dogodek v določeni meri oviral nadaljnji napredek pri implementaciji Evropske poplavne direktive v Republiki Sloveniji. Pomembno je, da se zagotovijo zadostna sredstva, ki bodo pripomogla k lažjemu implementiranju Evropske poplavne direktive in s tem zmanjšanju škode, ki jo povzročajo poplave.
Ključne besede: poplave, poplavna direktiva, Evropska unija, Republika Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 28.08.2024; Ogledov: 85; Prenosov: 12
Celotno besedilo (640,47 KB)