| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 25
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
SODELOVANJE DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU
Lea Dokl, 2010, diplomsko delo

Opis: Sodelovanje delavcev pri upravljanju poteka ne dveh ravneh, individualni in kolektivni. Individualno sodelovanje poteka na delovnem mestu in zaposlenim omogoča, da lahko vplivajo na cilje, pogoje in način lastnega dela in dela skupine kateri člani so. Kolektivno sodelovanje ( participacija ) pa poteka preko različnih delavskih predstavništev, kot so svet delavcev, predstavniki delavcev v organih upravljanja, itd. Kolektivna participacija se ukvarja predvsem s pomembnejšimi kadrovskimi, socialnimi in ekonomskimi vprašanji. Pravica delavcev do soupravljanja je v Sloveniji ustavno zagotovljena pravica, ki temelji na 75. členu ustave. Temeljni zakon, ki v Sloveniji ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju je Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Ta zakon ureja načine in pogoje za sodelovanje delavcev pri upravljanju gospodarskih družb ne glede na obliko lastnine, podjetnikov posameznikov z najmanj petdeset zaposlenimi in zadrug. Pravico do sodelovanja uresničujejo delavci po določbah tega zakona tudi v podjetjih, ki opravljajo gospodarske javne službe, v bankah in zavarovalnicah, če posebni zakon ne določa drugače. Pravico do sodelovanja pri upravljanju v zavodih uresničujejo delavci kot posamezniki po določbah tega zakona, kolektivno pa v skladu s posebnim zakonom. Ta zakon pa se ne uporablja za sodelovanje delavcev pri upravljanju v evropskih svetih delavcev, v evropski delniški družbi in v evropski zadrugi.
Ključne besede: Individualna participacija, kolektivna participacija, svet delavcev, uprava, nadzorni svet, delavski direktor, obveščanje, posvetovanje, soodločanje, evropska delniška družba.
Objavljeno: 31.03.2010; Ogledov: 4552; Prenosov: 695
.pdf Celotno besedilo (945,43 KB)

4.
PRAVNA UREDITEV ODNOSOV MED NADZORNIM SVETOM IN REVIZIJSKO KOMISIJO
Simon Obreza, 2012, diplomsko delo

Opis: Upravljanje korporacij teorije razlagajo na različne načine. Njen obseg zajema poslovanje korporacije, obveznosti menedžerjev povezane z nadzorom uprave (poročanje, opravljanje revizije…). Bolj splošna definicija pa pravi, da je to zveza med različnimi udeleženci (delničarji, direktorji, delavci, upniki, itd.), ki vsi želijo začrtati smer poslovanja in njegovo izvajanje v korporaciji. Kar se tiče upravljanja družb, sta se glede na razmere v okolju, v katerem je nastala družba, razvila dva temeljna sistema oziroma modela upravljanja podjetij. Prvi je nastal v Nemčiji in prevladuje tudi v našem gospodarskem okolju. To je dvotirni sistem upravljanja, za katerega je značilna stroga razmejitev upravljalne in nadzorne funkcije. Gre torej za dva organa z ločenim poslanstvom, zato so tudi interesi lastnikov v dvotirnem modelu upravljanja verjetno bolje upoštevani. Drugi način pa je nastal v Združenih državah Amerike in Veliki Britaniji. Za opravljanje podjetij so zadolženi usmerjevalni odbori, sestavljeni iz izvršilnih (notranjih) in neizvršilnih (zunanjih) članov. Ker tako usmerjanje kot nadzorovanje družbe poteka prek enega organa, imenujemo ta način upravljanja enotirni. Razmerje med družbo in podjetjem se v primerjalnem pravu različno pojmuje. Tam, kjer je poudarjeno ločevanje podjetja in družbe, poznamo dvotirni sistem upravljanja. V dvotirnem sistemu se formirajo trije organi: skupščina, nadzorni svet in uprava. Čeprav so organi konstituirani v družbi in ne v podjetju, morajo kljub temu zagotavljati tudi interese podjetja v razmerju do družbe in še posebej v razmerju do delničarjev. Ta naloga pripada predvsem upravi, katera vodi in organizira podjetja, za kar ji korporacijska zakonodaja zagotavlja samostojen in neodvisen položaj. Osnovna funkcija nadzornega sveta v dvotirnih sistemih je kontrola in razreševanje nasprotujočih si interesov med upravo in delničarji. Obstoj nadzornega sveta v bistvu zagotavlja neodvisnost uprave od delničarjev, ki nimajo neposrednega vpliva na člane uprave pri uresničevanju poslovne politike družbinega podjetja. V enotirnem sistemu je ločevanje podjetja od družbe manj poudarjeno. Tu ni potrebe po vmesnem-nadzornem organu, ki bi zagotavljal neodvisnost izvršilnega organa. V enotirnih sistemih tako nimamo samostojnega organa, ki bi zastopal interese družbinega podjetja, saj izvršilno funkcijo opravljajo posamezni člani oziroma izvršilni direktorji ali tretje osebe, ki so neposredno odvisni od odbora direktorjev. Torej interes družbinega podjetja v teh sistemih ni tako pomemben, da bi pogojeval upravljalske strukture delniške družbe. Ker pa je vsak sistem upravljanja je torej značilen za določeno gospodarsko okolje, mo mogoče podati enostavnega odgovora, kateri sistem je za posamezno podjetje boljši, saj imata tako enotirni kot dvotirni sistem upravljanja določene prednosti in slabosti. V diplomskem delu sem veliko pozornosti namenil delovanju nadzornega sveta in ustanovitvi revizijske komisije. Položaj in pristojnosti nadzornega sveta kot organa družbe, kot tudi položaj posameznih članov nadzornega sveta, določa korporacijska zakonodaja. Posamezni člani nadzornega sveta morajo v okviru nadzornega sveta kot organa družbe delovati skupno, njihova glavna naloga pa je nadzorovanje poslov uprave. V zadnjih letih pa postaja vse pomembnejša funkcija nadzornega sveta imenovanje revizijske komisije. Z ustanovitvijo revizijske komisije člani nadzornega sveta niso razrešeni odgovornosti za sprejemanje odločitev. Revizijska komisija je le strokovni organ, katerega člani s svojim strokovnim znanjem pomagajo pri pripravi podlag za sprejemanje odločitev. Revizijska komisija je ustanovljena z namenom, da bi nadzornemu svetu oziroma upravnemu odboru olajšala delo na področju računovodenja in računovodskih informacij, na področju tveganj in notranjih kontrol ter na področju notranjega in zunanjega revidiranja.
Ključne besede: Enotirni sistem, dvotirni sistem, nadzorni svet, revizijska komisija.
Objavljeno: 30.08.2012; Ogledov: 1214; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (461,61 KB)

5.
UVELJAVLJANJE ODŠKODNINSKIH ZAHTEVKOV ZOPER ČLANE POSLOVODSTVA IN NADZORNEGA SVETA V DELNIŠKIH DRUŽBAH
Maja Bolko, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem predstavila pojem odškodninske odgovornosti zoper člane poslovodstva in nadzornega sveta v delniških družbah z vidika Obligacijskega zakonika (OZ), Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Družbeniki in delničarji v kapitalskih družbah ne odgovarjajo za svoje obveznosti do družbe za razliko od družbenikov v osebnih družbah, in glede na to da je položaj članov organov vodenja ali nadzora zelo samostojen in načeloma neodvisen od delničarjev, je stroga tudi njihova odgovornost. V diplomskem delu sem se osredotočila predvsem na sam pojem odškodninske odgovornosti, na primere kjer lahko pride do izključitve odškodninske odgovornosti in na upravičence do zahtevka za škodo zoper člane uprave in nadzornega sveta v delniških družbah. Saj se z imenovanjem osebe za člana organa vodenja ali nadzora vzpostavi t.i. korporacijsko razmerje med članom in družbo, ki je urejeno v zakonodaji, kar pa velja tudi za vprašanje odgovornosti članov organov vodenja ali nadzora.
Ključne besede: odškodninska odgovornost, odškodninski zahtevek, poslovodstvo, nadzorni svet, delniška družba
Objavljeno: 17.06.2011; Ogledov: 3122; Prenosov: 690
.pdf Celotno besedilo (355,72 KB)

6.
DELOVANJE REVIZIJSKIH ODBOROV V SLOVENSKIH PODJETJIH
Mateja Dajčman, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju sem predstavila delovanje revizijskih odborov v slovenskih družbah. Zato smo predstavili osem slovenskih družb, ki kotirajo v prvi kotaciji na Ljubljanski borzi in 3 slovenske banke. S pomočjo različnih člankov in letnih poročil za leto 2010 sem skušala ugotoviti ali te družbe imajo revizijski odbor, kdo so njihovi člani, kakšno izobrazbo imajo in kako revizijski odbori v družbi delujejo. Ugotovila sem, da imajo vse družbe, ki kotirajo v prvi kotaciji ustanovljen revizijski odbor. Moje mnenje je, da je to za družbo dobro, saj lahko le tako pomagajo nadzornim svetom in morebiti tudi poslovodstvu v podjetju pri poslovanju družbe. Iz letnih poročil za leto 2010 je razvidno katera družba ima revizijski odbor, kdo so člani, nekatere družbe pa v letnem poročilu teh podatkov niso objavile.V Sloveniji je od lete 2008 ustanavljanje revizijskih odborov obvezno v skladu z zakonom o gospodarskih družbah. Ugotovila sem, da se v Sloveniji vse več družb odloča za ustanovitev le teh, saj lahko le tako družba zagotavlja boljši nadzor nad poslovanjem družbe. Iz diplomskega seminarja lahko ugotovimo, da je organizacija revizijskih odborov ključnega pomena za njihovo ustanovitev. Pri organizaciji revizijskih odborov moramo biti pozorni na ustavno listino, ki je smernica za delovanje revizijskih odborov.
Ključne besede: revizijski odbor, delovanje revizijskih odborov, nadzorni svet, družbe
Objavljeno: 13.01.2012; Ogledov: 1039; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (284,54 KB)

7.
ODŠKODNINSKA OBVEZNOST ČLANA NADZORNEGA SVETA DELNIŠKE DRUŽBE
Zlatko Ratej, 2012, diplomsko delo

Opis: Avtor se v prispevku ukvarja s pojmom odškodninske obveznosti članov nadzornega sveta delniške družbe v dvotirnem sistemu upravljanja. Dejanja članov nadzornega sveta, tudi škodna, neposredno zavezujejo družbo. Vsak član mora, ko ravna kot član organa družbe, delovati v skladu s standardom vestnega in poštenega strokovnjaka. S prevzemom funkcije je splošna obveznost članov nadzornega sveta dolžnost skrbnosti, dolžnost zvestobe družbi in varovanje poslovnih skrivnosti. V nasprotnem primeru nastane odškodninska obveznost do družbe, upnikov ali delničarjev. Avtor ugotavlja, da je odškodninska obveznost članov nadzornega sveta individualna in da ne nastane odškodninska obveznost organa. V vsakem konkretnem primeru moramo ugotoviti, ali je določen član nadzornega sveta ravnal s skrbnostjo dobrega in poštenega strokovnjaka. Merilo za presojo krivde je tipizirano in določeno kot objektivne dolžnosti, ki niso odvisne od znanja in izkušenj določenega člana.
Ključne besede: odškodninska obveznost, nadzorni svet, delniška družba, skrbnost in odgovornost, predpostavke odškodninske obveznosti
Objavljeno: 15.03.2012; Ogledov: 1849; Prenosov: 309
.pdf Celotno besedilo (887,56 KB)

8.
9.
10.
POTEK REVIZIJE V DELNIŠKI DRUŽBI
Barbara Landeker, 2012, diplomsko delo

Opis: Delniška družba se ustanovi na podlagi delnic s katerimi tudi posluje vse dokler ta ne preneha z njenim delovanjem. Tako lahko pri poslovanju z delnicami kar hitro pride do nepravilnosti, predvsem zaradi različnih vrst delnic, ki jih je mogoče kupiti na trgu vrednostnih papirjev. Da se izognemo večjim kršitvam zakonodaje, poskrbi revizija s sprotnim preverjanjem poslovanja nad katerim tudi skrbno bdijo organi vodenja delniške družbe, skupščina, uprava in nadzorni svet. Takšen režim deluje tudi v državah Nemčije in Francije, ki smo ju podrobneje obravnavali. Revizija na podlagi nalog, ki jih izvršuje predstavlja gospodarsko vsestranski poklic. Bdi nad finančno – računovodskem vodenju, konec vsakega poslovnega leta revidira letno poročilo in sprejema pomembne odločitve nadaljnjega poslovanja. Pomembno vpliva tudi na ustanovitev delniške družbe, saj brez njenega pritrdilnega mnenja družba ne sme pričeti z poslovanjem. Vloga revizorja je v delniški družbi nepogrešljiva, saj je pomemben spremljevalec njenega delovanja. Skupaj s pravnim sistemom tako skrbi za pravice in dolžnosti, katere je potrebno spoštovati in upoštevati pri vodenju in poslovanju.
Ključne besede: delniška družba, revizija, enotirni in dvotirni sistem, delnice, uprava, nadzorni svet, skupščina, letno poročilo
Objavljeno: 11.12.2012; Ogledov: 1264; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici