| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 56
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
41.
INTEGRACIJA METOD MODELIRANJA IN SIMULACIJ V SISTEME SCADA
Benjamin Mastnak, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava nadgradnjo že obstoječega laboratorijskega sistema vodenja temperature termodinamičnega procesa, ki je namenjen daljinskemu izvajanju laboratorijskih vaj. Čeprav je izveden laboratorijski model termodinamičnega procesa enostaven, smo za vodenje uporabili povsem industrijske gradnike - programabilni logični krmilnik in SCADA nadzorni sistem. V nadzorni sistem smo dodali možnost izbire modeliranja in simulacije procesov z linearnimi diskretnimi modeli. Diskretni modeli so izvedeni v lestvičnem programskem jeziku in se izvajajo na krmilniku, analiza simulacijskih rezultatov pa je izvedena v nadzornem sistemu.
Ključne besede: Programirani logični krmilnik, toplotni sistem, modeliranje procesov, nadzorni sistem vodenja (SCADA)
Objavljeno: 14.07.2015; Ogledov: 620; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

42.
Posodobitev nadzornega in krmilnega sistema hidravličnega agregata
Klemen Pušnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava nadgradnjo industrijskega hidravličnega agregata, ki predstavlja osrednji pogonski del vsakega hidravličnega sistema. Dandanes sodobni hidravlični agregat zdaleč ni več zgolj skupek rezervoarja, črpalke in pogonskega elektromotorja ter armature in osnovnih gradnikov za zagotavljanje čistoče medija in osnovno varnost, temveč je opremljen s številnimi senzorji, ki zagotavljajo ne samo varno delovanje agregata temveč pripomorejo tudi k zmanjšanju obratovalnih stroškov in stroškov vzdrževanja ter podaljšajo življenjsko dobo celotnega hidravličnega sistema. Samo senzorji npr. za tlak, temperaturo in nivo medija, zamašenost filtra, ... žal niso dovolj za zanesljivo delovanje hidravličnega sistema. Razpoložljive signale s senzorjev je potrebno smiselno uporabiti v okviru primernega krmilno-nadzornega sistema agregata, ter izmerjene parametre oz. vrednosti prikazovati na primernem vmesniku za vizualizacijo (HMI). Kot nadgradnja sistema pa je zaželeno ne samo beleženje signalov in dostop do njihove zgodovine – sprememb merjenih veličin v določenem časovnem obdobju, ter do vseh teh informacij dostopati preko interneta, bodisi preko ožičene ali brezžične povezave. Le na ta način, z interakcijo primernega nabora sodobnih senzorjev in zasnovanega nadzorno-krmilnega sistema, lahko zagotavljamo zanesljiv in celovit nadzor hidravličnega agregata in sistema. Implementacijo tovrstnega sistema obravnava pričujoča diplomska naloga.
Ključne besede: Hidravlični agregat, krmilno-nadzorni sistem, posodobitev
Objavljeno: 27.10.2015; Ogledov: 791; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (3,10 MB)

43.
44.
RAZVOJ INTELIGENTNEGA OKOLJA S KRMILNIKOM SAUTER
Andrej Urbas, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi predstavljamo razvoj nadzornega sistema s programskim paketom Reliance 4. Prav tako je predstavljeno programiranje krmilnikov podjetja Sauter s pripadajočim programskim paketom CASE Suite. Komunikacija med krmilnikom in SCADA aplikacijo na osebnem računalniku poteka preko BACnet/IP gonilnika. Pri razvoju sistema smo oddaljenim uporabnikom omogočili tudi dostop do vizualizacije z uporabo pametnih mobilnih naprav. Delovanje SCADA aplikacije je prikazano na primeru inteligentnega bivalnega okolja.
Ključne besede: Nadzorni sistem, SCADA aplikacija, avtomatizacija, krmilnik Sauter, inteligentna okolja, Reliance, CASE Suite, BACnet/IP gonilnik
Objavljeno: 31.03.2016; Ogledov: 777; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (8,78 MB)

45.
NAGRAJEVANJE IN PLAČILO ČLANOV NADZORNEGA SVETA
Mateja Podpečan, 2016, diplomsko delo

Opis: predstavitev enotirnega in dvotirnega sistema upravljanja, oblikovanje in sestava nadzornega sveta v Sloveniji, v Nemčiji in upravni odbor v Ameriki, pristojnosti in vloga nadzornega sveta v Sloveniji, Nemčiji in Ameriki in primerjava politike nagrajevanja v Sloveniji, Nemčiji in Ameriki.
Ključne besede: nadzorni svet, sejnine, politika nagrajevanja, dvotirni sistem upravljanja, enotirni sistem upravljanja
Objavljeno: 04.11.2016; Ogledov: 590; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

46.
VGRADNJA DETEKTORJEV VROČIH OSI IN VPLIV NA POVEČANJE VARNOSTI ŽELEZNIŠKEGA PROMETA NA SLOVENSKIH ŽELEZNICAH
Alen Delalić, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljeni varnostni sistemi, ki omogočajo varno delovanje železniškega prometa. V nadaljevanju poimenovani detektor vročih osi (HOA - hot axle box) in detektor vročih koles (HWD - hot wheel detection). V Sloveniji so detektorji postavljeni v Osluševcih (HOA), v smeri Pragersko - Hodoš in detektor vročih osi, vročih zavor na Planini in Košani, v smeri Ljubljana - Sežana. Podrobno je opisan kontrolni prag za podvozje (KPP). Predstavljene so prednosti opisanih detektorjev in vgradnja le teh na železniško progo. Predstavljeni so tudi obstoječi sistemi detektorjev (HBD50, FUES, PHOENIX MB, HOA400 IPD.) in nekateri najpomembnejši, skoraj 'revolucionarni' projekti za prihodnost, predvsem, kar zadeva področje varnosti v železniškem prometu. V analitičnem delu so opisane posamezne časovne karakteristike merilnih senzorjev, vrste alarmov in nadzorni javljalni sistemi, kot so RAD, SCADA, ILTIS, ki preprečujejo velikanske škode in izgube življenj v železniških nesrečah, nastalih s tehnično in človeško napako. V zaključku pa je predstavljen del sistema HOA, MULTIRAIL Wheelscan, in sicer na primeru železniške nesreče, v kateri je bil udeležen tovorni vlak z 22 vagoni železove rude.
Ključne besede: Železniški promet, detektor vročih osi, detektor vročih zavor, nadzorni javljalni sistem
Objavljeno: 30.06.2016; Ogledov: 990; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

47.
ZASNOVA IN IZVEDBA SODOBNEGA RAČUNALNIŠKEGA INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKEGA SISTEMA ZA DALJINSKI NADZOR, ZAŠČITO IN VODENJE RAZDELILNE TRANSFORMATORSKE POSTAJE
Aleš Vidic, 2016, diplomsko delo

Opis: Ta diplomska naloga opisuje principe zasnove in izvedbe sodobnega računalniškega, informacijsko-komunikacijsko podprtega sistema za daljinski nadzor, meritve, diagnostiko in zaščito ter vodenje oziroma upravljanje razdelilne transformatorske postaje (RTP), z namenom zamenjave sekundarne opreme ter modernizacije sistema vodenja in zaščite RTP. Zastarel in nezanesljiv sistem daljinskega vodenja ne omogoča avtomatizacije RTP 110/20/21kV Mokronog in uvajanja koncepta pametnih omrežij. Nov sistem daljinskega vodenja, nadzora in zaščite je zasnovan na sistemu ABB COM 600 z vgrajenimi zaščitnimi releji ABB REF 54x, ki so komunikacijsko povezani in komunicirajo po protokolu IEC 61850. Opisana je zasnova in izvedba telekomunikacijske povezave z dielektričnim prostozračnim kablom z optičnimi vlakni, obešenim na oporišča srednje napetostnih (SN) daljnovodov med sosednjimi RTP, ki tvori lastno optično omrežje (IP/Ethernet). Diplomsko delo opisuje zagon sistema, funkcionalne preizkuse in vzpostavitev brezhibnega delovanja srednje napetostne celice s stikalom in napravo za zaščito, nadzor in krmiljenje z vključevanjem v nadzorni sistem PSI Control-EE in SCADA aplikacijo ter kasnejše periodično preizkušanje in meritve.
Ključne besede: Računalniško informacijsko-komunikacijski nadzorni sistem, daljinsko vodenje, daljinski nadzor, zaščita, razdelilna transformatorska postaja.
Objavljeno: 25.08.2016; Ogledov: 718; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (6,07 MB)

48.
VZPOSTAVITEV NADZORNEGA SISTEMA IKT
Miran Tkavc, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomska naloga obravnava vzpostavitev nadzornega sistema v testnem okolju. Obravnavani so trije primeri odprtokodnih nadzornih sistemov: Nagios, Zenoss in Zabbix. Vzpostavljeno je testno okolje s tremi virtualnimi strežniki. Na enem je bil konfiguriran nadzorni sistem Zabbix, na drugih dveh sta nameščena agenta. Preskušen je bil nadzor strojne opreme in izbranih storitev na operacijskih sistemih CentOS 6.7 in MS Windows Server 2012. Virtualizirano okolje lahko služi kot študijski pripomoček ali pa za proučevanja obnašanja informacijske tehnologije v različnih, tudi ekstremnih situacijah. Nadzorni sistem porablja zelo malo sistemih virov.
Ključne besede: nadzorni sistem, Zabbix, testiranje, virtualzacija
Objavljeno: 07.10.2016; Ogledov: 379; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (2,97 MB)

49.
REKONSTRUKCIJA SISTEMA ZA VODENJE IN NADZOR DELA TEKSTILNE LINIJE V PREDILNICI LITIJA
Dejan Repovž, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje potek rekonstrukcije sistema za vodenje in nadzor dela tekstilne linije v Predilnici Litija. Rekonstrukcija je bila potrebna zaradi stanja obstoječih krmilnih omar in njihove razpršenosti po celotnem delu tekstilne linije. Vgrajeni elementi za vodenje in nadzor so bili slabo označeni ali celo nedelujoči. Poleg tega je bila pomankljiva tudi elektro dokumentacija. Problem je bil tako tehnološki, kot tudi vzdrževalski. Rekonstrukcije smo se lotili sistematično, in sicer smo se poučili o tehnološkem procesu in ugotovili število vhodno – izhodnih spremenljivk. Nato smo izdelali potrebno dokumentacijo, krmilni program in vizualizacijo ter izvedli zagon z novim sistemom za vodenje in nadzor.
Ključne besede: avtomatizacija proizvodnje, tekstilna linija, krmiljenje, nadzorni sistem
Objavljeno: 06.09.2016; Ogledov: 603; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

50.
PREDNOSTI IN SLABOSTI ENOTIRNEGA SISTEMA UPRAVLJANJA
Nina Majcen, 2016, magistrsko delo

Opis: Družbe, ki imajo enotirni sistem, imajo poleg skupščine delničarjev še upravni odbor kot organ vodenja in nadzora, medtem ko imajo družbe z dvotirnim sistemom poleg skupščine še upravo kot organ vodenja in nadzorni svet kot organ nadzora. V svetu in EU prevladuje enotirni sistem upravljanja, ki je značilen za trge z razpršeno strukturo lastništva, dobro razvitim kapitalskim trgom in majhnim vplivom države na upravljanje družb. Delniške družbe z enotirnim sistemom upravljanja v Sloveniji niso pogoste. Za slovenski pravni red je imela velik pomen Uredba o statutu evropske družbe, saj je na podlagi njenih določb Slovenija uvedla in dala možnost družbam, da same izberejo sistem upravljanja, s čimer je enotirni sistem postal enakovreden dvotirnemu. Ključna prednost enotirnega sistema izhaja iz njegove zasnove, da se funkciji vodenja in nazora opravljata v okviru istega organa, to omogoča učinkovitejše upravljanje družbe. Člani odbora se sestajajo pogosteje, neizvršni direktorji so v primerjavi s člani nadzornih svetov bolje informirani o poslovanju družbe, sprejemanje odločitev poteka kot rezultat dialoga in omogoča hitrejše odločanje. Enotirni sistem omogoča delničarjem tudi večjo avtonomijo pri ureditvi razmerij med vodenjem in nadzorom družbe ter pri določanju pristojnosti posameznih organov in jim daje tudi večji vpliv na upravljanje družbe. V enotirnem sistemu namreč delničarji imenujejo in odpokličejo člane upravnega odbora, to v dvotirnem sistemu, kjer člane uprave imenuje nadzorni svet, ni možno. Pri odpoklicu je razlika med sistemoma tudi v tem, da lahko delničarji člane upravnega odbora kadarkoli odpokličejo brez utemeljenega razloga, medtem ko so v dvotirnem sistemu razlogi določeni z zakonom. Poleg tega so v enotirnem sistemu dopustni tudi posegi skupščine delničarjev na področje vodenja poslov, to v dvotirnem sistemu ni dovoljeno. Uprava v dvotirnem sistemu namreč vodi posle samostojno in na lastno odgovornost in razen za posle, za katere je potrebno soglasje nadzornega sveta, in v primeru, če uprava to zahteva, nadzornemu svetu in skupščini ni dovoljeno odločati o vprašanjih vodenja poslov. V enotirnem sistemu pa skupščina lahko daje upravnemu odboru (in izvršnim direktorjem) navodila in omejitve, ki jih morajo le-ti pri opravljanju svojih nalog upoštevati, postavlja pa se vprašanje, kakšen obseg njenega vpliva je dopusten, če ni opredeljen v statutu družbe. Člani nadzornega sveta v dvotirnem sistemu so bolje pozicionirani za izvajanje nadzora, saj so oblikovani v posebnem organu, to jim omogoča, da so neodvisni od uprave. V enotirnem sistemu se zaradi združljivosti funkcije vodenja in nadzora v okviru enega organa pojavlja vprašanje, kdo je pristojen za vodenje poslov in kdo za nadziranje. V praksi se je zaradi težav, povezanih s pomanjkljivim nadzorom v enotirnem sistemu, izoblikovala takšna razmejitev pristojnosti, da izvršni direktorji vodijo posle, neizvršni direktorji pa nadzirajo poslovanje. Zaradi konflikta interesov se vedno bolj poudarja zagotavljanje neodvisnosti neizvršnih direktorjev in ustreznega razmerja med izvršnimi in neizvršnimi direktorji, to delničarjem daje večje zagotovilo za boljši nadzor. V enotirnem sistemu je (bilo) namreč mogoče, da je imela ena oseba široke pristojnosti in veliko moč, če je opravljala funkcijo predsednika upravnega odbora in glavnega izvršnega direktorja hkrati. Nezdružljivost teh funkcij je zdaj določena v kodeksih ali že z zakonodajo. Prav te aktivnosti za odpravo pomanjkljivosti nadzorne funkcije v enotirnem sistemu dejansko pomenijo približevanje enotirnega sistema dvotirnemu sistemu. Ker ima vsak od predstavljenih sistemov svoje prednosti in slabosti je pomembno, da jih delničarji pri izbiri sistema upravljanja poznajo in upoštevajo, da lahko izberejo v danih okoliščinah najbolj ustreznega.
Ključne besede: korporativno upravljanje, enotirni in dvotirni sistem upravljanja, upravni odbor, izvršni in neizvršni direktorji, javne delniške družbe, korporacijsko pravo, uprava, nadzorni svet, vodenje poslov in nadzor
Objavljeno: 24.10.2016; Ogledov: 1847; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (1017,11 KB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici