| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 520
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Nadzor centralne banke nad delovanjem bančnega sistema Slovenije in Severne Makedonije
Stefan Ilievski, 2021, diplomsko delo

Opis: Bančni nadzor je bistveni vidik sodobnih finančnih sistemov, ki ga je zelo pomembno spremljati zaradi tveganj bank, da bi zaščitili vlagatelje, državno varnostno mrežo in gospodarstvo kot celoto proti sistemskim propadom bank in njihovim posledicam. V diplomskem projektu je bila glavna tema opredelitev načina nadzora bančnega sistema. Prav tako je bil to glavni cilj naloge. Osredotočili smo se na dve državi, in sicer na Slovenijo in Makedonijo. Namen naloge je bil spoznati bančni sistem obeh držav ter njun način nadzora bančnega sistema. Najprej smo zbrali in analizirali podatke ter jih razdelili. Diplomski projekt je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu predstavljamo bančni sistem in način nadzora bančnega sistema za obe državi. V drugem delu pa analiziramo in primerjamo način nadzora bančnega sistema za obe državi. Ugotovili smo, da imata državi različni način nadzora bančnega sistema. V Sloveniji nadzor bančnega sistema izvaja ECB z EMN in je razdeljen na pomembne in manj pomembne banke, pri čemer ECB nadzoruje pomembne banke, Banka Slovenije pa nadzoruje manj pomembne banke po navodilih EMN. V Makedoniji je edina nadzorna agencija Centralna banka, ki izvaja nadzor bančnega sistema s pomočjo predpisanih nadzorniških pravil.
Ključne besede: nadzor, bančni sistem, bančni nadzor, enotni mehanizem nadzora
Objavljeno: 03.09.2021; Ogledov: 83; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (625,84 KB)

2.
Vzpostavitev sistema za nadzor in upravljanje z energijo
Fran Slemenšek, 2021, diplomsko delo

Opis: Sistem za nadzor in upravljanje z energijo je namenjen zmanjševanju porabe toplotne in električne energije. S tem se energetska učinkovitost poveča, stroški porabe pa se zmanjšajo. Temelji na osnovi temperaturne regulacije vsakega prostora v poslovnem objektu. Vsak prostor ima svoj radiator za ogrevanje in/ali konvektor, s katerim je možno hladiti oziroma ogrevati prostor. Konvektorji imajo svoj krmilnik (termostat), s katerim lahko nastavljamo željeno temperaturo, hitrost ventilatorja in prikaz dejanske temperature. Naprave med seboj povežemo v mrežo, tako da komunicirajo z žično ali brezžično povezavo.
Ključne besede: nadzor, energije, učinkovitost, EIS, sistem
Objavljeno: 01.07.2021; Ogledov: 130; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

3.
Demokratični nadzor varnostno-obveščevalnih služb v Kanadi
Aljaž Osrajnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Pojem demokratičnega nadzora v najširšem pomenu besede zajema različne pojavne oblike nadzora, ki se razlikujejo glede na način izvedbe, vsebino nadzora, čas, v katerem se izvaja, in ne nazadnje izvajalca nadzora. Z izvajanjem nadzora nadzorni organi ugotavljajo spoštovanje sistemske ureditve izvajane dejavnosti in drugih kontrolnih elementov. Najpogostejše dileme, s katerimi se pristojni nadzornih organov srečujejo v praksi, se navezujejo na vprašanja, povezana s spoštovanjem zakonitosti in legitimnosti obveščevalno-varnostne dejavnosti, vprašanja o ustreznosti zakonskih podlag, spoštovanje človekovih pravic in svoboščin ter spoštovanje ostalih z ustavo varovanih pravic posameznikov. Tehnološki napredek je mnoge države izpostavil novim sodobnim grožnjam v kibernetskem prostoru. Zaradi naraščajoče uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij za doseganje političnih, gospodarskih, vojaških in drugih ciljev so se bile moderne demokracije primorane soočiti z novimi izzivi, povezanimi z obvladovanjem asimetričnih groženj in na drugi strani z varovanjem vrednot demokratične družbe. Kanada ni bila izjema. Deležniki nacionalnovarnostnega sistema v Kanadi so se vse od leta 1984 pa do danes neprestano razvijali in rastli, medtem ko je sistem nadzora ostal na nivoju osemdesetih let prejšnjega stoletja. Vse do leta 2019 so bili predmet stalnega nadzora zgolj Kanadska varnostno-obveščevalna služba (Canadian Security Intelligence Service, CSIS), Agencija za varnost elektronskih komunikacij (Communication Security Establishment, CSE) in Kraljeva kanadska konjeniška policija (Royal Canadian Mounted Police, RCMP). Da bi se učinkovito zoperstavila modernim grožnjam ter težnjam k izboljšanju sistema nadzora nad delom obveščevalno-varnostnih služb in ostalih deležnikov nacionalnovarnostnega sistema, je Kanada v letu 2019 sprejela zakonodajno reformo (Bill C-59), ki predstavlja novo pravno, institucionalno in metodološko podlago za delovanje deležnikov nacionalnovarnostnega sistema in izvajanje demokratičnega nadzora obveščevalno-varnostnih služb. S sprejetjem zakonodajnih sprememb je Kanada sledila demokratičnim normam mednarodne obveščevalne skupnosti in zavezništvu petih držav (Five Eyes Intelligence Community): Avstraliji, Novi Zelandiji, Združenemu kraljestvu in Združenim državam Amerike; te so obsežnejše sistemske rešitve in dobre prakse na področju nadzora nad delom obveščevalnih in varnostnih služb v svoj sistem vpeljale že pred časom.
Ključne besede: magistrska dela, Kanada, demokratični nadzor, nadzorni organi, človekove pravice, varnostno-obveščevalna dejavnost, nacionalna varnost
Objavljeno: 08.06.2021; Ogledov: 127; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (4,81 MB)

4.
Avtomatizacija proizvodnje s sistemom mes v podjetju podkrižnik d. o. o.
Tomaž Račnik, 2018, diplomsko delo

Opis: V tem diplomskem delu bom predstavil sistem MES, katerega razvoj je potekal znotraj podjetja in je del razvojnega okolja. MES je sistem za upravljanje proizvodnje, kateri nam omogoča tako kontrolo kot tudi zapisovanje dogodkov v proizvodnji. Predstavil bom načrtovanje uvedbe MES, trenutno stanje in načrtovane prihodnje nadgradnje sistema. Nadgradnje omenjenega sistema bodo pomemben dejavnik v nadaljnem razvoju ter rasti podjetja. S pomočjo rezultatov, pridobljenih iz proizvodnje, bomo presodili, kako dobro se do sedaj izkoriščajo stroji v proizvodnji ter kje imamo še prostor za izboljšave (optimizacijo). Najpodrobneje bom predstavil ustvarjena poročila znotraj sistema, saj izrazito prikazujejo pridobljene rezultate poročanj iz proizvodnje. Prav tako bom predstavil izračune OEE in učinkovitosti zaposlenega, kot ene bolj pomembnih kazalnikov proizvodne učinkovitosti. Predstavil bom vsako od kreiranih poročil posebej ter podrobnejši opis principa delovanja sistema in njegov pomen za uporabnike. Ugotovili bomo, da lahko sistem MES in njegovo orodje za ustvarjanje poročil uporabimo za veliko pomembnih izrisov rezultatov, vendar ti velikokrat zahtevajo veliko časa in poznavanja proizvodnje.
Ključne besede: MES, simulacija, učinkovitost, nadzor, optimizacija
Objavljeno: 26.04.2021; Ogledov: 144; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (5,99 MB)

5.
Organizacija in nadzor policije v izbranih državah
2021, strokovna monografija

Opis: Prispevki v zborniku obravnavajo organizacijo policije in ureditev nadzora nad policijo v štirih izbranih državah: Kanadi, Italiji, Franciji in Hrvaški. Zbornik je nastal v okviru ciljnega raziskovalnega projekta »Učinkovitost sistemskega nadzora nad policijo na področju spoštovanja človekovih pravic ter zakonskih in strokovnih standardov policijskega dela« (CRP V5-1942), ki smo ga novembra 2019 začeli izvajati na Fakulteti za varnostne vede. Raziskava, ki jo sofinancirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za notranje zadeve, je osredotočena na ureditev in izvajanje nadzora nad policijo v Sloveniji, vključuje pa tudi pregled sistemov nadzora nad policijo v izbranih državah članicah Evropske unije in neevropskih državah. Sledeč strateškim usmeritvam fakultete smo raziskovalci v delu projekta, ki vključuje pregled ureditve nadzora v tujini, k sodelovanju povabili študente in študentke dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov. Analiza je pokazala, da je za izbrane države značilno, da so uveljavile različne modele organizacije in nadzora nad policijo, za vse pa je značilna kombinacija različnih oblik notranjega in (neodvisnega) zunanjega nadzora. Tako organizacija policije kot tudi sistem njenega nadzora se v izbranih državah razlikujeta tudi po stopnji decentralizacije ter večji ali manjši razpršenosti, ki je značilna tudi za ureditev v Sloveniji.
Ključne besede: policija, organiziranost policije, nadzor nad policijo, temeljne pravice, mednarodna primerjava
Objavljeno: 30.03.2021; Ogledov: 137; Prenosov: 16
URL Povezava na datoteko

6.
Prekrškovne sankcije na področju revidiranja
Tinkara Iza Krabonja, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomski seminar nosi naslov Prekrškovne sankcije na področju revidiranja. Zajema pojme prekršek, sankcija ter revidiranje. Vsak pojem je opisan posebej. Prvi cilj diplomskega seminarja je bil spoznati vrste in višino sankcij na področju revidiranja. Podatki so bili zbrani iz Zakona o revidiranju. Drugi zadani cilj pa je bil spoznati vrste prekrškov na področju revidiranja. Cilj je bil dosežen s pomočjo podatkov Agencije za javni nadzor nad revidiranjem. Tretji cilj je bil raziskati nadzor, kdo ga izvaja, postopke in njegov potek ter kako se nadzira nadzor. Dosežen je bil z raziskavo Agencije in strokovne zbirke dr. Koletnika. Zastavljene so bile tri hipoteze. Prva hipoteza pravi, da se je s sprejetjem ZRev-2A povečalo število kršitev, ki so opredeljene kot prekrški. Druga hipoteza trdi, da se več prekrškov nanaša na revidiranje subjektov javnega interesa kot pri drugih zavezancih. Tretja hipoteza je, da agencija vsako leto izda manj upravnih aktov nadziranim osebam. Za potrditev hipotez je bilo potrebno primerjati letna poročila Agencije za javni nadzor nad revidiranjem. Predstavljeni podatki v diplomskem seminarju, s katerimi so bili doseženi cilji in dokazane hipoteze, so zbrani iz Zakona o revidiranju, Zakona o prekrških, letnih poročil Agencije za javni nadzor nad revidiranjem, prav tako iz Zakona o gospodarskih družbah, Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, Kazenskega zakonika in drugih virov ter literature.
Ključne besede: Revidiranje, prekršek, sankcija, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem.
Objavljeno: 22.03.2021; Ogledov: 99; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (510,28 KB)

7.
Vpliv družbenih omrežij na delovna razmerja
Dejan Mehle, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so obravnavani različni pravni vidiki družbenih omrežij in njihov vpliv na delovna razmerja. V današnjem času se za namene zaposlovanja vse pogosteje uporabljajo družbena omrežja, ki služijo kot vir informacij za preverbo kandidatov za zaposlitev. Delodajalci želijo na ta način preveriti primernost kandidatov in se zaščititi pred morebitno poslovno škodo, vendar pri tem obstaja možnost neupravičene obdelave osebnih podatkov in prekomernega posega v zasebnost kandidatov, zato je treba dopustnost tovrstnih preverb obravnavati v vsakokratnem primeru. Pri vključitvi družbenih omrežij v delovni proces se izpostavlja predvsem vprašanje glede dopustnosti delodajalčeve naložitve uporabe družbenih omrežij med delovne obveznosti delavca, kar bo v največji meri odvisno od narave dela, ki ga delavec opravlja. V nasprotnem primeru tovrstna naložitev obveznosti načeloma ne bo možna. Eden izmed pomembnih vidikov predstavlja tudi nadzor delodajalca nad uporabo družbenih omrežij in z njim povezana pričakovana zasebnost delavca. Pri opredelitvi dopustnega nadzora delodajalca nam nekatere odgovore poda sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, predvsem v sodbi Barbulescu, ki določa omejitve delodajalčevega nadzora in obenem določa smernice, ki jih morajo delodajalci pri nadzoru spoštovati. Posebna vloga je namenjena tudi objavam zaposlenih na družbenih omrežjih. Kot problematične se z vidika delodajalca izpostavljajo predvsem objave zaposlenih, ki škodujejo poslovnim interesom delodajalca ali kažejo na delavčevo kršitev delovnih obveznosti, zato jih bo delodajalec načeloma želel sankcionirati, največkrat z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Na drugi strani se pri objavah zaposlenih izpostavlja pravica do svobode govora, v primeru razkritja informacij v javnem interesu pa v poštev prihaja tudi zaščita žvižgačev. Pri tem so v magistrskem delu obravnavani različni mednarodni viri, analiza tuje in slovenske pravne ureditve ter pripadajoča sodna praksa.
Ključne besede: preverba kandidatov za zaposlitev, obdelava osebnih podatkov, delovne obveznosti, nadzor na delovnem mestu, varstvo zasebnosti, prepoved škodljivih ravnanj, svoboda izražanja, odpoved pogodbe o zaposlitvi, žvižgaštvo
Objavljeno: 02.03.2021; Ogledov: 457; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (848,04 KB)

8.
Pravna ureditev policijskega pridržanja in ustreznost nadzora nad odrejenimi pridržanji v RS
Milan Radonjić, 2021, diplomsko delo

Opis: Pridržanje je policijsko pooblastilo, ki z vidika omejevanja svobode pomeni grob poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine . V diplomskem delu so zbrana in predstavljena policijska pridržanja, ki jih pod določenimi pogoji sme odrediti policija. V vsebini podajamo, da je pridržanje urejeno v petih različnih zakonih, ki posegajo na različna področja dela policije, sama uporaba pooblastila pa je podrobneje določena tudi v podzakonskih aktih. V diplomskem delu smo prikazali, da mora policija ob uporabi tako močnega pooblastila upoštevati vrsto obligacij, ki izhajajo iz zakonodaje, ob tem pa je pomembno, da upoštevajo človekove pravice in tudi navodila, ki jih policija svojim delavcem daje sama. Vsakršni odkloni od navedenih navodil delavca policije izpostavijo različnim oblikam nepravilnosti in kaznivosti, posameznik, ki se v takšnih postopkih znajde, pa je oškodovan ravno na področju človekovih pravic. Med pridržanji obstajajo razlike, tako v pogojih za odreditev tega pooblastila, prav tako pa tudi na področju zahtevanih ukrepov, dopustnega trajanja in same izvedbe obravnavanega pooblastila. Policija je kot državni organ, ki ima vrsto pooblastil s katerimi posega v pravice posameznikov, podvržena različnim oblikam notranjega in zunanjega nadzora. Izpostavili smo nujnost sodnega nadzora pri policijskih pridržanjih, poudarili pomembnost celovitega zunanjega nadzora, ki ga izvaja tudi Varuh človekovih pravic v okviru Državnega preventivnega mehanizma in vsak posameznik preko obstoječega sistema pritožbenih postopkov. Nadzor, ki opozarja na nepravilnosti, ne dosega pa odprave nadaljnjih nedopustnih ravnanj, v svojem poslanstvu ni dovolj, da se usmerjeno in trajno zagotovi spoštovanje vseh temeljnih pravic in svoboščin ob policijskih pridržanjih. Policisti, katerim je država pod strogimi zakonskimi pogoji zaupala uporabo tako izjemnega pooblastila, se morajo zavedati nujnosti zagotavljanja človekovih pravic, izjemnosti vsakega postopka in potreb posameznika, ki se v takšnem postopku znajde.
Ključne besede: diplomske naloge, policijsko pridržanje, pridržanje, odvzem prostosti, nadzor nad pridržanji, človekove pravice
Objavljeno: 26.01.2021; Ogledov: 255; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (611,93 KB)

9.
Analiza ustreznosti nadzora procesa izdelave prirobnice
Peter Vajdič, 2020, diplomsko delo

Opis: Tema diplomskega dela je bila analiza ustreznosti nadzora procesa izdelave prirobnice. Namen diplomskega dela je bilo primerjati merjenje s klasičnimi merilnimi instrumenti in trikoordinatno merilno napravo ter ugotoviti, do kako velikih odstopanj prihaja med samim merjenjem. Praktični del naloge smo opravili v podjetju, kjer smo med izdelavo in po končni izdelavi merili s klasičnimi merilnimi postopki, ter v laboratoriju za tehnološke meritve na Fakulteti za strojništvo v Mariboru, kjer smo meritve opravili na trikoordinatni merilni napravi. Ugotovili smo, da lahko v manjših proizvodnjah, kjer nimamo pretirano zahtevnih obdelovancev, z manjšimi koraki, kot so: večkratna samokontrola delavca, skrb za čistočo, primerno rokovanje z merilnim orodjem, redni nadzor kontrolorja, veliko pripomoremo k boljši kakovosti merjenja ter posledično zmanjšamo reklamacije. Za zahtevnejše proizvodnje pa veljajo še dodatne izboljšave, kot so: izboljšana točnost merilnih postopkov s kakovostnejšim merilnim orodjem, različne namenske merilne naprave ter trikoordinatne merilne naprave.
Ključne besede: prirobnica, nadzor izdelovalnega procesa, merjenje dimenzij, trikoordinatna merilna naprava
Objavljeno: 25.01.2021; Ogledov: 186; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

10.
Kazenskopravne dileme prostitucije
Špela Sinič, 2020, magistrsko delo

Opis: Prisotnost prostitucije skozi zgodovino človeštva kaže na to, da gre za konstanten pojav, ki bo v naši družbi skoraj zagotovo prisoten tudi v bodoče. Nesporno gre pri prostituciji za stalen, izredno kompleksen in večplasten družbeni pojav, zato se mora nanj ustrezno odzivati tudi kazensko pravo. Države danes prostitucijo urejajo zelo različno. V osnovi pa lahko izpostavimo tri regulativne modele, ki so se izoblikovali skozi zgodovino in se kot prevladujoči ohranili do danes. To so prohibicionistični, regulacijski ter abolicionistični model. Slednji ima številne izpeljanke med katere spada tudi dekriminalizacija ali t.i. popolna abolicija. V zadnjih desetletjih so se na podlagi teh modelov izoblikovali še številni drugi, recimo t.i. nordijski model. Skozi zgodovino samostojne Slovenije je bila večkrat predmet političnih razprav tudi legalizacija prostitucije, s katero bi se področje prostitucije celovito zakonsko uredilo, hkrati pa je njen namen izboljšanje delovnih pogojev ter preprečevanje oziroma zmanjševanje zlorab in izkoriščanja oseb, ki se s prostitucijo ukvarjajo. V skladu z Zakonom o prekrških zoper javni red in mir (ZJRM) je bila prostitucija opredeljena kot prekršek. Leta 2003 je novela ZJRM-B prostitucijo dekriminalizirala. S sprejetjem Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) je zakonodajalec ponovno, čeprav le delno, inkriminiral le t.i. ulično prostitucijo, ki ogroža javni red in mir. Ves čas pa je bila kazniva zloraba prostitucije, vendar se je stopnja inkriminacije s časom spreminjala. Do pomembne prelomnice je prišlo s sprejetjem novele Kazenskega zakonika leta 2004. Takrat sta se kaznivi dejanji »Zvodništvo« (185.člen KZ) in »Posredovanje pri prostituciji« (186. člen KZ) združila v novo kaznivo dejanje naslovljeno kot »Zloraba prostitucije« (sedanji 175. člen KZ-1). Od takrat je sodelovanje pri tuji prostituciji po naši zakonodaji kaznivo zgolj v primeru, da je izvršeno z namenom izkoriščanja. V jedru varstva tega kaznivega dejanja je kot varovana dobrina spolna samoodločba osebe, ki se prostituira. »Sodelovanje pri tuji prostituciji zaradi izkoriščanja« je zakonski znak kaznivega dejanja po 175. členu KZ-1, ki ga prejšnja zakonodaja, po kateri je bilo prepovedano vsakršno sodelovanje pri prostituciji druge osebe, ni poznala. V tem smislu torej zožuje polje kaznivosti. Vendar pa je pri na novo vnesenem zakonskem znaku težava v njegovi nedoločenosti oz. nedefiniranosti, kar je preložilo breme, da ga pomensko zapolni, na pleča sodne prakse. Glavna naloga sodišč je torej, da razmejijo kaznive oblike sodelovanja pri prostituciji druge osebe od zakonitih. V dosedanjem procesu interpretacije se s ciljem, da bi to storila sodišča bolj ali manj uspešno sklicujejo na različne okoliščine, ki naj bi po njihovem mnenju kazale na izkoriščanje. Kot glavni element se izpostavlja koristoljubnost storilca. Čeprav je ekonomsko izkoriščanje v praksi najbolj pogosto pa lahko storilec osebo, ki se prostituira izkorišča tudi v osebnostno – dostojanstvenem smislu.
Ključne besede: prostitucija, legalizacija, zloraba prostitucije, spolna samoodločba, izkoriščanje, koristoljubnost, nadzor nad žrtvijo, ranljivost žrtve
Objavljeno: 13.01.2021; Ogledov: 221; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici