1. Sistem za nadzor dostopa na delovnem mestuLeo Orešnik, 2024, diplomsko delo Opis: Nadzor dostopa igra pomembno vlogo pri vidiku varnosti delovnega mesta oziroma podjetja ter v vsakodnevnem življenju. V teoretičnem delu tega diplomskega dela smo preštudirali koncepte za nadzor dostopa. V praktičnem delu smo načrtali in implementirali zanesljiv ter enostavno razširljiv sistem za nadzor dostopa. Svojo rešitev temeljimo na strojni opremi podjetja ZKTeco. Uporabili smo sodobno tehnologijo, kot sta razvojni okolji .NET in Angular, podatkovno bazo MySQL ter programska jezika C# in TypeScript. Z njimi smo razvili strežnik oziroma API, dostop do podatkovne baze, servis Windows in spletni uporabniški vmesnik. Uporabniški vmesnik smo zasnovali in prilagodili na osnovi povratnih informacij uporabnikov. Naloga združuje več področij računalništva, kot so integracija strojne opreme, spletne in omrežne tehnologije ter načrtovanje in upravljanje podatkovnih baz. Implementirano rešitev smo izčrpno ročno testirali s pomočjo vnaprej pripravljenih testnih primerov.
Ključne besede: nadzor dostopa, strojna oprema ZKTeco, .NET, Angular
Objavljeno v DKUM: 23.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 21
 Celotno besedilo (4,94 MB) |
2. Akt EU o umetni inteligenci ter etične dileme uporabe umetne inteligence v pravu : magistrsko deloPina Hrovat, 2024, magistrsko delo Opis: Umetna inteligenca, ki se je v zadnjem času razširila na vsa področja, vedno bolj vpliva na naše vsakdanje življenje. Ker gre za relativno nov izum, ki je s tehnološkim razvojem doživel svoj razcvet, se je pojavila težnja po zakonski ureditvi področja umetne inteligence.
Evropska komisija je 21. aprila 2021 predstavila Predlog akta EU o umetni inteligenci, Akt o umetni inteligenci pa je vstopil v veljavo 1. avgusta 2024. Gre za prvi celoviti tovrstni akt. Njegov cilj je zagotoviti varnost, varstvo temeljnih pravic iz LEUTP in podpirati inovacije. Akt vsebuje pristop, ki temelji na tveganju. Skladno s tem so sistemi umetne inteligence razvrščeni v štiri kategorije glede na tveganje, ki ga sistem predstavlja za varstvo temeljnih človekovih pravic, varstvo zdravja in varnost. Hierarhično najvišje se nahajajo prepovedane prakse, gre za umetnointeligenčne sisteme, ki so tako tvegani, da so prepovedani. Tem sistemom sledijo visokotvegani sistemi, ki se lahko dajejo na trg oz. uporabljajo, kadar izpolnjujejo natančno določene pogoje. Naslednja skupina so sistemi z omejenim tveganjem, ki se uporabljajo pod pogojem, da so uporabnikom zagotovljene ustrezne informacije. Sistemi z minimalnim tveganjem niso predmet urejanja Akta o umetni inteligenci. Akt o umetni inteligenci je po svoji pravni naravi uredba, kar pomeni, da je neposredno uporabljiv v nacionalnih pravnih redih držav članic EU. Ker področje umetne inteligence in varstva temeljnih pravic v slovenski zakonodaji pred sprejetjem akta ni bilo pravno urejeno, tudi ne bo potrebno spreminjati zakonodaje zaradi sprejema akta.
Ker je umetna inteligenca relativno nov pojav, obstajajo med širšo javnostjo in pravno stroko določeni pomisleki v zvezi z umetno inteligenco in njeno uporabo v pravu. Ti pomisleki so zlasti osredotočeni na vprašanje, če je umetna inteligenca zmožna slediti etičnim standardom, ki se pričakujejo od človeških pravnikov, ter če je zmožna zagotoviti varstvo temeljnih človekovih pravic. V magistrski nalogi so v zvezi s tem podrobneje obravnavane sledeče pravice: pravica do enakopravnosti, pravica do poštenega sojenja in pravica do pravne varnosti. V zvezi z uporabo umetne inteligence v pravni znanosti se pojavlja tudi bojazen, če je sploh sposobna doseči stopnjo razvoja, na kateri bi bila zmožna odločitve sprejemati s primerljivo mero empatičnosti kot ljudje.
Ključne besede: Akt o umetni inteligenci, kategorije tveganj, nadzor nad uporabo umetne inteligence, umetna inteligenca v pravu, etika, pravičnost, človekove pravice.
Objavljeno v DKUM: 20.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,28 MB) |
3. Vloga in delovanje inšpekcije za delo v RS : magistrsko deloAna Rous, 2024, magistrsko delo Opis: Področje dela ponazarja bistveni del družbenega sistema, ki neposredno vpliva na posameznikovo kakovost življenja, hkrati pa prispeva k širši javni koristi. Ker je področje dela tako kompleksno, je posledično podvrženo večjim možnostim za kršitve, kot so izkoriščanje delavcev, nespoštovanje delovnopravne zakonodaje ter izigravanje predpisov, kar lahko resno ogroža pravice delavcev in njihovo varnost. Iz tega vidika je reden in učinkovit sistem inšpekcijskega nadzora nujen, saj ustrezno sankcionira tovrstne kršitve, hkrati pa služi kot preventiva pred nadaljnjimi kršitvami. Inšpekcijski nadzor ima kontradiktorno naravo; na eni strani so delodajalci, ki ob ugotovljenih kršitvah in naloženih sankcijah izražajo odpor in jezo, na drugi strani pa so delavci, ki so nezadovoljni, kadar kršitve niso odkrite ter sankcionirane.
Inšpekcija za delo ima ključno vlogo pri nadzoru nad izvajanjem predpisov, ki urejajo to področje. Njena glavna naloga je zagotavljanje zakonitosti ter skladnosti z delovnopravno zakonodajo, vendar pa njeno delovanje ne obsega zgolj kaznovanje kršiteljev; s svojo svetovalno funkcijo spodbuja k zagotavljanju varstva pravic delavcev ter izboljšanje delovnih razmer, kar je pomembno za vzpostavitev zdravega delovnega okolja. Inšpekcijski nadzor ima velik družbeni pomen, saj omogoča vpogled v dejansko stanje na terenu, kar pripomore k identifikaciji problemov in izzivov ter iskanju ustreznih rešitev.
Seznam predpisov, ki jih je treba upoštevati, je vedno daljši, hkrati pa narašča tudi število poslovnih subjektov, zato je nujno, da se nadzorni mehanizem stalno prilagaja. Vendar pa kadrovska zasedenost inšpektorata temu ne sledi, kar posledično vodi do zmanjšane učinkovitosti inšpekcijskega nadzora. Izzivov, s katerimi se sooča inšpekcija za delo, je več in se sčasoma spreminjajo, kljub temu pa je mogoče opaziti določene kršitve in težave, ki so postale skoraj že "sistemske," saj se pojavljajo že vrsto let. Iz tega razloga je analiza vloge in delovanja inšpekcije za delo ključna, saj izpostavitev izzivov, s katerimi se soočajo inšpektorji za delo, morda privede do pomembnejših sprememb, ki bodo vlogo inšpekcije okrepile, hkrati pa prispevale k ustvarjanju bolj poštenega delovnega okolja.
Ključne besede: Delovno pravo, inšpekcijski nadzor, Inšpektorat Republike Slovenije za delo, ukrep delovnega inšpektorja, kadrovska problematika, varstvo pravic delavca, Evropski organ za delo, Mednarodna organizacija dela.
Objavljeno v DKUM: 20.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,79 MB) |
4. Mikrobonitetni nadzor bankMatic Skrbinšek, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu preučujemo mikrobonitetni nadzor bank v evropskem bančnem prostoru in s tem tudi v Sloveniji. S pregledom relevantne literature s področja bančnega nadzora se seznanimo z vzroki, ki so poglavitno prispevali k spremembam in modifikacijam evropskega bančnega nadzora po veliki recesiji in dolžniški krizi, in predstavimo baselske standarde na katerih temelji evropska bančna zakonodaja, ter bančno unijo, katere cilj je enotno, preglednejše in varnejše evropsko bančništvo. Ugotovimo, da je enotni mehanizem nadzora temelj učinkovitega in doslednega nadzora nad kreditnimi institucijami v evrskem območju, zato podrobneje predstavljamo razdelitev nalog, njegovo organizacijsko strukturo ter potek odločanja, sodelovanje z drugimi institucijami in organi ter posebnosti pri nadzoru določenih subjektov. Posvetimo se tudi nadzornemu ciklu v okviru enotnega mehanizma nadzora in skupnim postopkom, za katere je pristojna Evropska centralna banka. Ugotovimo, da je proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja temelj tekočega ocenjevanja tveganj, notranjega upravljanja ter kapitalskega in likvidnostnega stanja bank in bančnih skupin. Nadzorniki namreč z njegovo pomočjo ocenjujejo tveganja s katerimi se soočajo banke, in preverjajo ali s temi tveganji tudi ustrezno upravljajo. Zaradi njegove pomembnosti podajamo podrobno predstavitev vseh štirih elementov na katerih bazira in predstavitev celotnega procesa od faze priprave do končne odločitve. V empiričnem delu magistrskega dela se posvetimo predstavitvi ključnih tveganj slovenskega bančnega sistema, preverimo pa tudi njegovo odpornost z vidika solventnosti in dobičkonosnosti ter likvidnosti. Slednje podkrepimo s primerjalno analizo kapitalskih in likvidnostnih količnikov v slovenskem bančnem sistemu in drugih državah članicah evrskega območja, pri čemer ugotovimo, da sta tako kapitalska kot likvidnostna ustreznost bank v Sloveniji na visokih ravneh. V zadnjem delu magistrskega dela predstavimo še rezultate procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja za banke v Sloveniji, kjer ugotovimo, da so rezultati iz leta 2023 na splošno pozitivni, saj se je ocena tveganj izboljšala, kapitalska zahteva iz drugega stebra pa znižala.
Ključne besede: mikrobnitetni nadzor, enotni mehanizem nadzora, razdelitev nalog med ECB in pristojnimi nacionalnimi organi, proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja, kapitalska in likvidnostna ustreznost.
Objavljeno v DKUM: 29.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (4,11 MB) |
5. Izvedba nadzora nad elektronskimi vinjetami v RS : diplomsko deloBernarda Furjan, 2024, diplomsko delo Opis: Za uporabo cestninskih cest je treba plačati cestnino, katere višino določi Vlada Republike Slovenije. Za plačilo cestnine se uporabljata dva cestninska razreda, to sta Darsgo in e-vinjetni sistem. Razvrstitev vozila v cestninski razred je odvisna od najvišje dovoljene mase vozila. Družba za avtoceste Republike Slovenije (v nadaljevanju: DARS ) je edini upravljavec cestninskih cest in s pobrano cestnino plačuje vzdrževanje in gradnjo cest, prav tako izvaja nadzor nad pravilnim cestninjenjem
V diplomskem delu smo se osredotočili na elektronski vinjetni sistem. Ta je v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: RS) zaživel leta 2021 in s tem je DARS uvedel popolno digitalizacijo cestninjenja. Elektronska vinjeta je vezana na registrsko označbo vozila, zato mora biti uporabnik pri nakupu e-vinjete dosleden. Sistem e-vinjete deluje na podlagi ANPR-tehnologije, ta pa deluje tako, da samodejno prepozna registrsko označbo. DARS je postavil po avtocestnem omrežju stacionarne kamere, s katerimi cestninski nadzorniki izvajajo nadzor nad pravilnim cestninjenjem tako na terenu kot iz zaledne pisarne. Pri svojem delu pa ne uporabljajo samo stacionarne kamere, temveč še druge. Cestninski nadzornik nadzoruje mimo vozeča vozila ter ugotavlja skladnost oz. neskladnost cestninjenja. Vozila so posredovana kot nadzorni dogodek. Sistem ima nastavljene algoritme in pravila na način, da ob najmanjšem sumu posreduje nadzorni dogodek v ročno preverjanje. Zaradi velikega števila posredovanih dogodkov, ki zahtevajo ročno obravnavo, fizično ni izvedljivo, da bi lahko nadzorniki vse tako nastale nadzorne dogodke obdelali ter nato dejanske kršitve še obravnavali in izpeljali celoten prekrškovni postopek. Tako sistem onemogoča, da bi bile kamere prižgane 24 ur vse dni v letu.
S pomočjo umetne inteligence ter na novo nastavljenih algoritmov v sistemu bi lahko dosegli, da sistem posreduje le tiste dogodke, ki so dejanske kršitve. S tem bi zagotovili, da bi se nadzor izvajal 24 ur na dan in da bi bil sistem e-vinjete učinkovitejši in optimalen.
Ključne besede: e-vinjeta, cestninski sistemi, DARS, cestninski nadzor, cestnina
Objavljeno v DKUM: 20.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,77 MB) |
6. |
7. |
8. Razvoj uporabniškega vmesnika aplikacije za nadzor temperatur in napetosti v bateriji dirkalnika Formule študent : diplomsko deloOskar Šonc, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je predstavljen razvoj aplikacije za nadzor in spremljanje baterijskega sistema pri vozilu Formula Študent. Aplikacija, razvita v Pythonu z uporabo knjižnic Tkinter in Matplotlib, omogoča realno časovno spremljanje temperaturnih in napetostnih podatkov ter generiranje termičnih map . Implementirane so funkcionalnosti za preverjanje povezave, javljanje napak in prikaz osnovnih informacij o najvišjih in najnižjih vrednostih. Optimizacija na osnovi prikaza vrednosti več grafov na enega je zmanjšala število prikazanih grafov s 96 na 6 , kar je izboljšalo delovanje aplikacije. Sistem prinaša prednosti, kot so izboljšana varnost, zanesljivost in prilagodljivost.
Ključne besede: nadzor baterijskega sistema, optimizacija grafov, vizualizacija podatkov, CAN komunikacija
Objavljeno v DKUM: 14.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,90 MB) |
9. Prekrški po Zakonu o zasebnem varovanju : magistrsko deloKlara Hančič, 2024, magistrsko delo Opis: Prekršek je dejanje, ki pomeni kršitev zakona, uredbe Vlade Republike Slovenije ali odloka samoupravne lokalne skupnosti. Zakon o prekrških (»ZP-1«, 2011) določa splošne pogoje za predpisovanje prekrškov in sankcij zanje, splošne pogoje za odgovornost za prekrške, za izrekanje in za izvršitev sankcij za prekrške, postopek za prekrške ter organe in sodišča za odločanje o prekrških (»ZP-1«, 2011, čl. 1). V primeru storjenega prekrška pristojni organ lahko odloča o prekršku s plačilnim nalogom, prekrškovno odločbo ali opozorilom. Postopek pa lahko tudi ustavi z uradnim zaznamkom. V primeru ugotovljenih kršitev med inšpekcijskimi nadzori lahko Inšpektorat za notranje zadeve Republike Slovenije sproži prekrškovni postopek. Enak postopek pa se lahko izpelje tudi, kadar je za tak postopek pristojno Ministrstvo za notranje zadeve kot prekrškovni organ, vendar za izvedbo tega postopka ni pristojna policija (Inšpektorat RS za notranje zadeve, 2020). Splošna načela inšpekcijskega nadzora ureja Zakon o inšpekcijskem nadzoru (»ZIN«, 2007). Izvršujejo ga inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Inšpektorat opravlja naloge prekrškovnega organa, kadar ugotovi kršitve določil posameznih veljavnih zakonov, med drugim tudi Zakona o zasebnem varovanju. Zakon o zasebnem varovanju (»ZZasV-1«, 2011) ureja področje zasebnega varovanja, pri čemer opredeljuje različne oblike varovanja, pristojnosti in pogoje za njegovo izvajanje. Prav tako določa ukrepe in dolžnosti varnostnikov ter pogoje za izvajanje zasebnega varovanja tujih oseb. Poleg tega zakon nalaga obvezno organizacijo varovanja, predpisuje dolžnosti zavezancev in vodenje evidenc, ureja nadzor nad izvajanjem varovanja ter določa kazenske sankcije za kršitve predpisov (»ZZasV-1«, 2011, čl. 1).
Ključne besede: prekrškovni postopki, prekrškovni nadzor, inšpekcijski nadzor, zasebno varovanje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (821,38 KB) |
10. Umetna inteligenca in finančni nadzor v evrskem območju in Združenih državah AmerikeDarko Zupanc, 2024, diplomsko delo Opis: Umetna inteligenca ima potencial za izboljšanje učinkovitosti in inovacij v finančnem
sektorju, vendar prinaša tudi probleme. Kompleksnost in občutljivost algoritmov
umetne inteligence lahko vodita v nenadne šoke in destabilizacijo finančnih sistemov.
Regulatorji se soočajo s težavami pri nadzoru umetne inteligence zaradi kompleksnosti
delovanja in pomanjkanja transparentnosti, kar otežuje pravočasno prepoznavanje
tveganj. Umetna inteligenca pa se lahko uporabi tudi kot rešitev, čeprav ne Evropska
centralna banka ne ameriške Zvezne rezerve ne uporabljajo umetne inteligence pri
svojih osnovnih dejavnostih, pa obe centralni banke raziskujeta potencialno uporabo
umetne inteligence pri svojem delovanju. Eden možnih primerov uporabe umetne
inteligence pri finančnem nadzoru je uporaba pri obvladovanju sistemskega tveganja,
kjer jo lahko uporabljamo na dveh ravneh. Na mikro ravni se umetna inteligenca lahko
uporablja za mikrobonitetni nadzor in notranje upravljanje tveganj, kar omogoča bolj
natančno analizo in odločanje. Nasprotno pa je uporaba umetne inteligence pri
makrobonitetnem nadzoru, ki se osredotoča na stabilnost celotnega finančnega
sistema, bolj zapletena zaradi pomanjkanja podatkov in kompleksnosti finančnih trgov.
Za uspešno integracijo umetne inteligence v regulativne okvire so potrebni jasni
pravilniki, etične smernice ter sodelovanje med regulatorji, industrijo in akademsko
skupnostjo. Nadaljnje raziskave in razvoj so ključni za izboljšanje razumevanja in
obvladovanja tveganj, povezanih z uporabo umetne inteligence v finančnem sektorju.
Ključne besede: umetna inteligenca, sistemsko tveganje, finančni nadzor, finančništvo, centralno bančništvo
Objavljeno v DKUM: 09.09.2024; Ogledov: 26; Prenosov: 18
Celotno besedilo (973,61 KB) |
