Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Evidenca delovnega časa v teoriji in praksi Evidentiranje delovnega časa predstavlja eno izmed temeljnih orodij za zagotavljanje preglednosti in pravičnosti v delovnih razmerjih. Za delodajalce je natančno beleženje opravljenih ur in upravičenih odsotnosti pomembno z vidika organizacije in načrtovanja dela ter spremljanja produktivnosti, za delavce pa pomeni zagotovilo, da je njihovo delo ustrezno priznano in ovrednoteno. Verodostojna evidenca o izrabi delovnega časa ima za delavca ključno vlogo pri spoštovanju njegovih pravic iz naslova delovnega časa (zagotovljeni dnevni in tedenski počitki, ustrezna razporeditev delovnega časa, izplačilo dodatkov ...) ter varnosti in zdravja pri delu. Sodobni delovni procesi doživljajo izrazite spremembe. Digitalizacija, delo na daljavo, fleksibilne oblike dela so spremenili razumevanje klasičnega delovnega časa. Delo se vse pogosteje opravlja izven tradicionalnih prostorov in urnikov, kar zahteva večjo avtonomijo ter zaupanje med delavcem in delodajalcem. Evidentiranje delovnega časa je v slovenskem pravnem sistemu obvezno že od leta 2006, zato t. i. »štempljanje« ob prihodu na delo in odhodu z dela ne predstavlja novosti. V zadnjih letih je ZEPDSV iz 2006 doživel več sprememb glede evidentiranja delovnega časa, kar je sprožilo številne kritike in razprave med širšo javnostjo oziroma med delodajalci in delavci, katerih delo je prilagojeno prožnemu in fleksibilnemu delu. Po eni strani ZEPDSV zahteva podrobno beleženje podatkov iz naslova delovnega časa, po drugi strani pa ne razlikuje med delodajalci, ki imajo različno organizirane delovne procese oziroma ne omogočajo ustreznega zajema fleksibilnih oblik dela, ki jih narekuje sodobno gospodarstvo. ZEPDSV velja za vse delodajalce enako, ne glede na njihovo organizacijo dela. Posledica je razkorak med normativnim okvirom in dejanskim stanjem na trgu dela. Pri delodajalcih, kjer v odnosu do delavca prevladuje zaupanje in samostojno delo, se evidenca o delovnem času pogosto dojema kot ovira za fleksibilnost, v sektorjih, kjer so zaposleni ranljivi delavci (gradbeništvo, turizem, gostinstvo ...) pa ostaja ključno orodje za zaščito delavcev pred preobremenjenostjo in zlorabami. Ključni izziv prihodnosti je zato vzpostaviti ravnovesje med zaščitno funkcijo evidenc o izrabi delovnega časa in potrebo po prožnosti delovnih procesov. Le s prilagoditvijo sistemov beleženja bo mogoče zagotoviti učinkovito in pravično spremljanje dela v času, ko se meja med zasebnim in poklicnim življenjem vse bolj briše.
Ključne besede: Evidenca delovnega časa, delovni čas, verodostojnost evidenc, delavec, delodajalec, inšpekcijski nadzor.
Objavljeno v DKUM: 23.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 25
Celotno besedilo (729,46 KB)

Opis: Diplomska naloga obravnava pomen psiholoških dejavnikov pri uspehu podjetnikov. V teoretičnem delu so predstavljene glavne značilnosti podjetništva v povezavi s psihologijo ter psihološki dejavniki, ki jih literatura najpogosteje povezuje z uspehom, kot so samozavest, naklonjenost k tveganju, notranji nadzor, vztrajnost, prilagodljivost, odpornost na stres ter ciljna usmerjenost. Teorija poudarja, da omenjene lastnosti podjetniku omogočajo premagovanje izzivov, sprejemanje odločitev v negotovih razmerah in doseganje dolgoročnih ciljev. V empiričnem delu naloge so bili rezultati pridobljeni z anketo med podjetniki. Analiza je pokazala, da podjetniki največji pomen pripisujejo vztrajnosti, samozavesti in prilagodljivosti. Manjšo vlogo imajo naklonjenost k tveganju in notranji nadzor, kar nakazuje, da podjetniki uspeha ne povezujejo neposredno s tveganjem, temveč s premišljenostjo in osebno stabilnostjo. V odprtih vprašanjih so kot pomemben dejavnik pogosto izpostavili tudi komunikacijo, ki je v literaturi redkeje obravnavana, a se v praksi kaže kot bistvena za uspešno podjetniško delovanje. Raziskava tako potrjuje, da imajo psihološki dejavniki pomembno vlogo pri uspehu podjetnikov. Rezultati ponujajo praktične usmeritve za razvoj ključnih osebnostnih lastnosti ter odpirajo prostor za nadaljnje raziskave, ki bi še bolj povezale teoretična spoznanja in prakso.
Ključne besede: podjetništvo, podjetnik, psihološki dejavniki uspeha, samozavest, naklonjenost k tveganju, notranji nadzor, vztrajnost, prilagodljivost, odpornost na stres, ciljna usmerjenost
Objavljeno v DKUM: 27.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,77 MB)

Opis: V delovnem okolju z večjim številom zaposlenih je za zagotavljanje preglednosti dela ekip in nemoteno delovanje organizacije ključnega pomena učinkovito upravljanje prisotnosti, aktivnosti in odsotnosti zaposlenih. S tem v mislih delo predstavlja nadgradnjo obstoječega sistema za beleženje delovnih procesov, pri čemer smo razširili funkcionalnosti nadzornikov ekip ter izboljšali nadzor nad delom in prisotnostjo zaposlenih. Pri tem smo uporabili ogrodja Remix, NestJS in Playwright za razvoj ter testiranje razširitev. Rezultati nadgradnje kažejo izboljšano uporabnost, večjo preglednost in razbremenitev administratorja pri operativnih nalogah. V delu predstavimo tudi možnosti nadaljnjih izboljšav sistema za učinkovito podporo rasti organizacij.
Ključne besede: evidenca dela, nadzor ekip, sistem za beleženje, informacijski sistem, nadgradnja sistema
Objavljeno v DKUM: 15.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (2,86 MB)

Opis: Davki so temelj za delovanje države in družbe, kar potrjuje tudi njihov zgodovinski razvoj. Njihovo pobiranje poteka v skladu z zakonodajo, ki ureja obdavčenje ter delovanje davčnih in carinskih organov. Za učinkovito izvajanje teh nalog skrbi Finančna uprava Republike Slovenije (FURS), ki je bila kot organ v sestavi Ministrstva za finance ustanovljena 1. avgusta 2014 z združitvijo Davčne uprave RS in Carinske uprave RS. Skladnost davčnih zavezancev z njihovimi obveznostmi se preverja prek različnih vrst davčnega nadzora, ki lahko deluje v prid zavezanca ali pa razkrije nepravilnosti v njegovo škodo. Ena izmed ključnih oblik nadzora je davčni inšpekcijski pregled, ki ga izvaja davčni inšpektor kot uradna oseba Finančne uprave Republike Slovenije (FURS). Inšpektor je pri svojem delu osebno odgovoren za zakonitost in strokovnost postopkov, pri čemer preverja, ali ravnanje zavezanca ustreza določbam zakonodaje s področja obdavčitve, zlasti Zakona o obdavčenju in Zakona o davčnem postopku. V diplomskem delu smo analizirali gibanje števila davčnih inšpekcijskih nadzorov, ki jih je v obdobju 2015–2024 izvajala Finančna uprava Republike Slovenije (FURS), ter višino pobranih davščin. S pomočjo podatkov iz letnih poročil FURS-a smo skušali prepoznati dejavnike, ki vplivajo na dinamiko izvajanja davčnih inšpekcijskih nadzorov ter oceniti njihovo učinkovitost v kontekstu pobiranja javnofinančnih prihodkov.
Ključne besede: davek, davčni nadzor, Finančna uprava Republike Slovenije, učinkovitost davčnega organa, davčne obveznosti, davčni postopek.
Objavljeno v DKUM: 25.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,50 MB)

Opis: Proizvodna podjetja si prizadevajo za čim bolj ekonomično rabo materiala in optimizacijo proizvodnih procesov, saj to neposredno vpliva na stroške in konkurenčnost. V magistrskem delu je obravnavana optimizacija postopka varjenja cevi z uporabo matematičnega modela, katerega cilj je minimizacija porabe materiala in izboljšanje pretočnega časa. Model omogoča analitično oceno ključnih parametrov varjenja ter njihovo prilagoditev za doseganje učinkovitejšega proizvodnega procesa. Po izvedbi izračunov je bil pripravljen praktični prikaz postopka, ki služi kot validacija teoretičnih ugotovitev in ocena uporabnosti modela v realnem proizvodnem okolju. Dodatno je v delu obravnavan koncept vitke proizvodnje, s posebnim poudarkom na metodi Poka-Yoke, ki prispeva k zmanjšanju napak in izboljšanju stabilnosti proizvodnega procesa. Kot rezultat raziskave so podani predlogi izboljšav, ki poudarjajo ekonomske koristi optimizacije in njeno potencialno implementacijo v proizvodnji.
Ključne besede: optimizacija procesov, proizvodna učinkovitost, industrijska avtomatizacija, izboljšanje delovnih tokov, analiza procesov, stroškovna optimizacija, tehnična učinkovitost, upravljanje virov, zniževanje napak, standardizacija delovnih postopkov, digitalizacija proizvodnje, kakovostna kontrola, merjenje uspešnosti, vitka proizvodnja, časovna učinkovitost, proizvodna analiza, tehnično izboljševanje, vzdrževanje strojev, nadzor nad procesi, učinkovitost sistema, tehnično svetovanje, inženirske rešitve, mehanski sklopi, varjenje, varilni postopki, integracija tehnologije, strojna obdelava, industrija 4.0, CAD/CAM sistemi, prilagajanje proizvodnih postopkov, digitalna transformacija, proizvodno načrtovanje, inovacije v proizvodnji, avtomatizirani sistemi, CNC tehnologija, upravljanje kakovosti, tehnična dokumentacija, razvoj procesov, tehnična optimizacija, racionalizacija virov, zmogljivost strojev, procesna analiza, operativna učinkovitost.
Objavljeno v DKUM: 12.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 50
Celotno besedilo (1,46 MB)