| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 533
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Nadzor temperature v posodi na indukcijskem kuhališču
Leon Ocepek, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo z namenom hitrejšega zaznavanja spremembe temperature v posodi na temperaturni NTK senzor, ki je nameščen na sredini posamezne tuljave, dodali temperaturno prevodno ploščico. Pri izbiri materiala, debeline in oblike smo morali biti pozorni, da je iz nemagnetnega materiala, da dobro prevaja toploto in da se v ploščici med segrevanjem posode inducira čim manj vrtinčnih tokov. Pomembna je tudi namestitev toplotno prevodne ploščice z namenom čim boljšega termalnega stika ploščice z NTK senzorjem in steklom, zato smo v diplomskem delu preizkusili več različnih postavitev ploščice na NTK senzor z uporabo toplotno prevodne paste, termalne blazinice in lista sljude. Z izboljšanim zaznavanjem temperature v posodi smo napisali tudi avtomatske algoritme za segrevanje vodnih jedi, topljenje, taljenje in pečenje hrane.
Ključne besede: nadzor temperature, indukcijsko kuhališče, toplotno prevodna ploščica, prenos toplote
Objavljeno: 21.01.2022; Ogledov: 17; Prenosov: 0

2.
Trikoordinatne meritve sestavnega dela za bager na tipalnem cnc merilnem stroju
Roman Lovrenčec, 2021, diplomsko delo

Opis: Danes se v vse več podjetjih izdelujejo kompleksnejši in geometrijsko zahtevni izdelki, med njimi je tudi podjetje TKO d.o.o., v katerem sem opravljal praktično usposabljanje. Zato sem se odločil in dogovoril s podjetjem, da en njihov izdelek tudi premerim s pomočjo trikoordinatne merilne tehnike. Glavni namen in cilj diplomske naloge je praktično spoznavanje s tipalnim CNC merilnim strojem in izvedba same meritve ter tudi teoretična stran trikoordinatne merilne tehnike. V diplomski nalogi sem na kratko predstavil podjetje, kjer sem opravljal praktično usposabljanje, teoretične osnove trikoordinatne merilne tehnike, opisal postopek in izdelavo izdelka, ki sem ga izbral za merjenje, predstavil trenutno merilno strategijo izdelka v podjetju, praktično merjenje izdelka in vrednotenje rezultatov ter predloge izboljšav v procesu merjenja.
Ključne besede: geometrijska specifikacija izdelka, meroslovje, koordinatna merilna tehnika, nadzor procesa
Objavljeno: 23.12.2021; Ogledov: 78; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

3.
Uvajanje nosljivih kamer v policijske postopke
Primož Novak, Igor Bernik, Anže Mihelič, 2021, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je preučiti vlogo t. i. nadzora »od spodaj navzgor«, ki ga v prispevku imenujemo podzor. Omenjen koncept bo v raziskovalnem modelu postavljen ob bok klasičnemu nadzoru (oz. nadzoru »od zgoraj navzdol«). S tem bomo ugotavljali: (1) ali sta odnos do podzora in nadzora povezana z odnosom do nosljivih kamer v policijskih postopkih in (2) kateri dejavniki so povezani z odnosom do podzora in nadzora ter ali so enaki dejavniki povezani tako z nadzorom kot tudi podzorom. Metode: Za odgovor na raziskovalni vprašanji smo izvedli spletno anketo v slovenskem jeziku. Anketo smo širili na družbenem omrežju Facebook (n = 249). Vzorec ter pridobljene podatke smo prikazali z opisno statistiko, raziskovalni model pa smo testirali s korelacijsko analizo. Ugotovitve: Rezultati raziskave so dvoplastni. Prvič, kažejo na to, da sta tako odnos do podzora kot tudi nadzora povezana z odnosom do nosljivih kamer. Drugič, nadzora in podzora ni mogoče napovedovati z enakimi dejavniki. Korelacijska analiza namreč kaže, da so z odnosom do nadzora povezani vsi predvideni dejavniki, medtem ko je z odnosom do podzora (negativno) povezana le zaznana legitimnost policije. Omejitve/uporabnost raziskave: Raziskava je lahko v podporo raziskavam pri nadaljnjem merjenju odnosa do podzora. Prihodnjim raziskavam lahko pripomore tudi ugotovitev, da se morajo pri ugotavljanju povezav dejavnikov z odnosom do podzora uporabiti različni dejavniki od tistih, ki so povezani z nadzorom. Glavna omejitev raziskave je način vzorčenja, ki ne omogoča posploševanja rezultatov na populacijo ter načina izbire dejavnikov, ki so povezani z odnosoma do nadzora in podzora. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prvič, po našem vedenju gre za prvo kvantitativno raziskavo o podzoru v Sloveniji oziroma merjenja odnosa javnosti do le-tega. Drugič, gre za eno izmed prvih raziskav, ki je merila podzor v odnosu do nosljivih kamer, torej kako je odnos javnosti do podzora povezan z odnosom javnosti do nosljivih kamer.
Ključne besede: nadzor, podzor, policijska pooblastila, uvajanje novih tehnologij, nosljive kamere
Objavljeno: 08.12.2021; Ogledov: 91; Prenosov: 5
URL Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Nadgradnja obstoječega sistema za upravljanje skladišča (WMS)
Katja Majcen, 2021, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo raziskali in analizirali sistem za upravljanje skladišč (WMS), predstavili informacijsko tehnologijo v podjetju Pošta Slovenije, izvedli kritično analizo s pomočjo vzročno-posledičnega diagrama, kjer je bil izhodiščni problem na področju komisioniranja in reklamacij. Osredotočili smo se na nadgradnjo že obstoječega informacijskega sistema SKLADKO in predstavili izboljšave, ki bi jih lahko dosegli s to nadgradnjo.
Ključne besede: skladiščenje, sistem upravljanja skladišč, skladiščno poslovanje, nadzor zalog, informacijski sistemi, komisioniranje
Objavljeno: 01.12.2021; Ogledov: 101; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

5.
Množični nadzor družbe v času pandemije koronavirusa
Iva Težak, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz treh vsebinskih sklopov, ki obravnavajo nadzor družbe v današnjem času. Najprej je v prvem delu obravnavan nadzor sodobne družbe na splošno; predstavljena je zgodovina nadzora, tehnologije, s katerimi se nadzor sodobne družbe izvaja, ter zasebnost, ki je tesno pogojena s temo diplomske naloge. V drugem delu je prikazan in obrazložen novi koronavirus, ki je v letu 2020 postal pomemben del našega vsakdana in je temeljni del te diplomske naloge. V drugem delu je prav tako predstavljena statistika potrjenih okužb in smrti, ki jih je virus povzročil v Sloveniji. Tretji del obsega nadzor družbe v času pandemije in kakšno vlogo so oziroma imajo v času, v katerem smo, politika, zdravstvena stroka in mediji. Diplomsko delo skuša torej sistematično prikazati, kako smo kot družba nadzorovani in kako se je to množično nadzorstvo družbe s pandemijo koronavirusa še povečalo.
Ključne besede: družbeni nadzor, zasebnost, pandemija, koronavirus, covid-19, preventivni ukrepi, omejitve, kritično vrednotenje, diplomske naloge
Objavljeno: 17.11.2021; Ogledov: 95; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

6.
Načrtovanje in izbira krmilnih sistemov za pametno hišo
Uroš Grebenšek, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bodo predstavljeni različni krmilni sistemi za pametno hišo, njihova zgodovina in razvoj. Prav tako bodo opisani in predstavljeni komunikacijski protokoli in različne pametne naprave, ki jih v takšni hiši lahko uporabimo. Ker se na trgu pojavlja vse več ponudnikov opreme za pametni dom, ki je različne kakovosti, bomo med seboj primerjali različne proizvajalce le teh. Cilj diplomskega dela je najti kakovosten, cenovno ugoden ter tehnično izvedljiv element za pametno hišo glede na želje in potrebe stranke. Potrebno je vzpostaviti povezavo med različnimi napravami s pomočjo komunikacijskih protokolov in se odločiti za ustrezen produkt.
Ključne besede: pametna hiša, Alexa Amazon, Google Assistant, KNX, nadzor in vodenje
Objavljeno: 04.11.2021; Ogledov: 411; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

7.
Vpliv jamstvenih shem na večanje možnosti moralnega tveganja v bankah
Vesna Kašnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Finančna in gospodarska kriza leta 2007/2008 je pokazala velik problem v bančnem sektorju. Takrat so se vzpostavile sheme za jamstvo vlog kot rešitev iz krize in ponovno zaupanje vlagateljev v finančni sistem. Enotni sistem jamstva vloga na ravni EU bi se naj postopoma vzpostavil do leta 2024. zajamčene sheme pa imajo na nacioalni ravni zagotovljen znesek 100.000 evrov na vlagatelja. Največji krivec za pojav moralnega tveganja so zavarovanja, vendar še do vzpostavite shem za jamstvo vlog ni bilo govora o zmanjšanju in omejitvah le tega. V diplomskem projektu odgovarjamo na vprašanje ali jamsvene sheme povečujejo moralno tveganje v bančništvu. Evropski sistem jamstva za vloge sicer zajema sklop močnih varoval proti moralnemu tveganju. Večji nadzor v bankah in poostrene naloge nadzornikov bodo tako tudi pripomogle k omejitvi moralnega tveganja. Moralno tveganje smo obravnavali v svojem poglavju saj nas je zanimalo kaj to je in primer moralnega tveganja ki se hitro kaže v zavarovalništvu, poznamo tudi vrste moralnega tveganja. Na področju Slovenije je bil vzpostavljen zakon o jamstveni shemi in sklad za jamstvo vlog, v sklad prispevajo vse banke in hranilnice s sedežem v Republiki Sloveniji, iz sklada se financirajo sredstva ki so potrebna za propadle banke oziroma za banke ki niso sposobne izplačati posojil vlagateljem. Skladi bodo počasi poenosteni v vseh državah EU.
Ključne besede: Zakon o jamstvenih shemi Republike Slovenije, finančna kriza, bančni sektor, depozitne jamstvene sheme, nadzor nad moralnim tveganjem
Objavljeno: 29.10.2021; Ogledov: 142; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

8.
Vpliv četrte industrijske revolucije na funkcije managementa
Marsel Kolar, 2021, diplomsko delo

Opis: Vstopamo v novo dobo četrte industrijske revolucije ali drugače imenovane industrije 4.0, v tej dobi pa bomo priča nastanku veliko novih tehnologij, ki bodo imele vpliv na naša vsakdanja življenja in tudi na delovanje samih organizacij. Prav tako bomo te nove tehnologije opisali, saj bodo podjetja v prihodnosti brez uporabljanja teh tehnologij,težko ostala konkurenčna na svojih trgih. V tem diplomskem delu se bomo osredotočili na vpliv četrte industrijske revolucije na funkcije managementa, ki pa so: načrtovanje, organiziranje, vodenje ter nadzorovanje oziroma kontroling. Te funkcije bomo najprej opisali in predstavili ter tudi omenili njihove aktivnosti, ki se izvajajo v vsaki iz posamičnih funkcij managementa. Opisali bomo tudi vse industrijske revolucije, ki smo jim bili priča do sedaj, pri tem bomo omenili še tehnologije in posledice, ki so jih prinesle industrijske revolucije s svojimi novimi tehnologijami. Najbolj pa se bomo osredotočili na industrijsko revolucijo, ki nam sledi oziroma se že dogaja, to pa je četrta industrijska revolucija. Tako bomo spoznali tehnologije, ki jih le-ta prinaša, kakšne so njene glavne prednosti in s kakšnimi izzivi se bodo morale soočiti organizacije, ki bodo industrijo 4.0 implementirale.V zadnjem poglavju bomo odgovorili na naš izpostavljen problem, kako bo četrta revolucija vplivala na funkcije managementa. Pri tem bomo opisali, kakšen bo vpliv na aktivnosti, ki se izvajajo v funkcijah managementa; kakšni bodo morali biti managerji oziroma vodje, da bodo kos tem spremembam in tudi kakšne ljudi bodo iskali, da bodo ti lahko doprinesli svoj maksimum podjetju, ki jih zaposluje oziroma jih bo zaposlovalo. Ta diplomska naloga nam bo pomagala pri pripravi na spremembe, ki jih prinaša četrta industrijska revolucija. Razložili pa bomo tudi, kako si lahko s to novo tehnologijopomagamo pri funkcijah managementa, ki jo prinaša četrta industrijska revolucija, da bomo z njo lahko izvajali funkcije managementa na najlažji možni način.
Ključne besede: industrija 4.0, Četrta industrijska revolucija, tehnologija četrte industrijske revolucije, vodja, manager, načrtovanje, organiziranje, vodenje, nadzor, kontroling
Objavljeno: 28.10.2021; Ogledov: 142; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

9.
Primerjava javnega nadzora nad revidiranjem v Sloveniji in na Hrvaškem
Anja Zorjan, 2021, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega projekta sem opisala ureditev javnega nadzora nad revidiranjem tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Podrobneje sem se seznanila z ureditvama nadzora, institucijami, ki opravljajo nadzor ter njihovim delom, zadolžitvami, s potrebno zakonodajo ipd. Prav tako se sem seznanila z njihovim dosedanjim delom. Namen dela je bilo opraviti primerjavo sistemov (ureditev) med dvema sosednjima državama. S slednjo sem odkrila razlike in primerljivosti med obema ureditvama. Moja hipoteza je bila, da kljub skupnemu zakonodajnemu okviru Evropske unije med obema sistemoma obstajajo razlike. V Sloveniji je za nadzor pristojna Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, ki je organ v sestavi Ministrstva za finance Republike Slovenije, na Hrvaškem je bila do leta 2018 za to pristojna Hrvaška revizijska zbornica, medtem ko je od 2018 dalje za to pristojno kar Ministrstvo za finance Republike Hrvaške, in sicer Neodvisen sektor za izdajanje dovoljenj in nadzor pooblaščenih revizorjev in revizijskih podjetij. Pravna podlaga v obeh državah je utemeljena z zakonodajo, in sicer v Sloveniji je to Zakon o revidiranju (ZRev-2A), na Hrvaškem pa je to Zakon o reviziji (Uradni list HR, št. 127/17). Prav tako v zakonodaji v zvezi z nadzorom nad revidiranjem tako v Sloveniji, kot na Hrvaškem hitro prihaja do sprememb. Tako se je zadnja v slovenski zakonodaji zgodila z zakonom ZRev-2A leta 2018 oziroma nedavno, na seji dne 7. julija 2021, je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o revidiranju (ZRev-2B). Slednji je bil na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdan 15. 7. 2021. Na Hrvaškem pa je do zadnjih sprememb prišlo leta 2018 z Zakonom o reviziji (Uradni list HR, št. 127/17), ko je nadzor nad revidiranjem takrat prevzel Neodvisen sektor za izdajanje dovoljenj in nadzor pooblaščenih revizorjev in revizijskih podjetij, ki deluje v okviru Ministrstva za finance Republike Hrvaške. Razlika je ta, da je za prevod in objavo mednarodnih revizijskih standardov na Hrvaškem zadolžena Hrvaška revizijska zbornica in ne Neodvisen sektor za izdajanje dovoljenj in nadzor pooblaščenih revizorjev in revizijskih podjetij, v Sloveniji pa je tako za nadzor kot prevode in objavo mednarodnih revizijskih standardov pristojna Agencija za javni nadzor nad revidiranjem. Podrobneje sem preučila delovanje obeh sistemov in ju primerjala. Na osnovi tega sem potrdila svojo hipotezo.
Ključne besede: Revidiranje, revizija računovodskih izkazov, javni nadzor, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, primerjava, Slovenija, Hrvaška
Objavljeno: 28.10.2021; Ogledov: 98; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (668,12 KB)

10.
INTERNET STVARI REŠITEV ZA NATANČNO MERJENJE ŽIVIL
Simon Šerbetar, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je bil predstavljen proces vzpostavitve IoT rešitve za domače okolje. Izdelana in sprogramirana je bila senzorska komponenta - njene meritve so bile objavljene na oblak. Opisana je bila problematika, ki jo naša storitev rešuje. Preučevana je bila osnovna taksonomija IoT tehnologij in arhitekturna sestava modernih IoT rešitev. Podrobneje je bila spoznana strojna oprema, ki tvori našo rešitev. S pomočjo IBM-ovih spletnih storitev je bilo izdelano zaledje našega projekta. Prav tako je bila izdelana spletna aplikacija, s katero so bile meritve prikazane končnemu uporabniku.
Ključne besede: Raspberry Pi, Merilna celica, IBM Watson, IoT, nadzor porabe živil
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 92; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici