| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
ALI SISTEM INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA V RS ZAGOTAVLJA USTREZNO SOCIALNO VARNOST VSEM DELOVNIM INVALIDOM?
Mitja Žiher, 2016, master's thesis

Abstract: Sistem invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji je v skladu z Ustavo RS del sistema socialne varnosti in je eden ključnih podsistemov, ki zagotavlja socialno varnost oseb, ki so bile oziroma so na podlagi vplačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključene v pokojninski sistem. Temeljni namen magistrske naloge je v proučitvi, ali sistem invalidskega zavarovanja zagotavlja ustrezno socialno varnost vsem delovnim invalidom, pri čemer je poudarek na analiziranju ustavnega načela enakosti pred zakonom. Status delovnega invalida imajo le zavarovanci pri katerih je ugotovljena invalidnost in so pridobili katero od pravic iz invalidskega zavarovanja. Pri tem je posebej obravnavan postopek ugotavljanja invalidnosti, ki je podlaga za pridobitev pravic iz invalidskega zavarovanja, v okviru katerega je izpostavljena neenaka obravnave zavarovancev, ki so vključeni v zavarovanje na podlagi poklica, ki ga opravljajo, v primerjavi z ostalimi zavarovanci. Prav tako je posebej obravnavana enaka oziroma neenaka obravnava zavarovancev pri uveljavljanju pravic iz invalidskega zavarovanja, torej v postopku, kjer se ugotavljajo pogoji za pridobitev in odmero pravic. Magistrska naloga nadalje analizira inštitut pravice do poklicne rehabilitacije, ki bi naj zaradi zagotavljanja in varovanja zaposlitve delovnih invalidov od uveljavitve ZPIZ-1 postala na zakonski ravni temeljna pravica delovnega invalida, vendar v praksi še vedno ni zaživela. V magistrski nalogi so analizirane temeljne značilnosti sistema invalidskega zavarovanja v Nemčiji, prav tako pa so predstavljeni predlogi za spremembe invalidskega zavarovanje v prihodnji ureditvi.
Keywords: invalidsko zavarovanje, zavarovanec, invalidnost, delovni invalid, pravice iz invalidskega zavarovanja, nadomestila iz invalidskega zavarovanja, poklicna rehabilitacija.
Published in DKUM: 15.09.2016; Views: 1121; Downloads: 150
.pdf Full text (1,43 MB)

2.
RECIKLAŽNO NOVINARSTVO: ANALIZA MEDIJSKEGA DOSTOPA IN UPORABE INFORMACIJSKIH NADOMESTIL PRI NAJBOLJ OBISKANIH SLOVENSKIH SPLETNIH MEDIJIH
Nejc Krumpačnik, 2014, master's thesis

Abstract: Reciklažno novinarstvo se zaradi časovnih in drugih pritiskov v veliki meri poslužuje uporabe informacijskih nadomestil služb za odnose z javnostmi in drugih medijev, pri tem pa praviloma zanemarja navajanje virov in preverjanje informacij, kar sproža polemike o njegovi kakovosti. Mediji namreč z omogočanjem medijskega dostopa določenim virom konstruirajo družbeno realnost, s čimer vplivajo na javno mnenje in procese odločanja v družbi. Kdo je slišan in čigava stališča oblikujejo novinarski diskurz, je torej eno izmed ključnih vprašanj pri proučevanju medijskega komuniciranja. V pričujočem magistrskem delu analiziramo medijski dostop in uporabo informacijskih nadomestil pri najbolj obiskanih slovenskih spletnih medijih.
Keywords: reciklažno novinarstvo, medijski dostop, informacijska nadomestila, viri, odnosi z javnostmi
Published in DKUM: 06.11.2015; Views: 997; Downloads: 121
.pdf Full text (1,40 MB)

3.
JAVNO FINANCIRANJE STORITEV SPLOŠNEGA GOSPODARSKEGA POMENA
Agata Brezovar, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Zagotovitev konkurenčnega okolja je bistvena za izboljšanje življenjskih razmer v Evropski uniji. Kot eden izmed večnih problemov na tem področju se pojavlja prav vprašanje, kdaj se javni ukrep financiranja ne šteje kot gospodarska korist oziroma državna pomoč po členu 107 (1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ampak kot golo nadomestilo za ustrezno izpolnjevanje obveznosti javne službe, kar je tudi osrednja tema diplomskega dela. Državne pomoči so po členu 107 (1) PDEU zaradi možnosti, da bodo izkrivile konkurenco na notranjem trgu, načeloma prepovedane, če so njihovi učinki pozitivni, za kar obstajajo določene izjeme v pravu EU, pa so lahko tudi dovoljene. To ima prav poseben pomen na področju storitev splošnega gospodarskega pomena (SSGP), ki so nujne za zadovoljevanje javnih potreb. Službe oziroma storitve splošnega gospodarskega pomena so institut prava EU in pomenijo okvir, pri izpolnjevanju katerega imajo države članice EU dokaj proste roke, ne smejo pa preko njihovih meja. To pomeni, da morajo ustrezati pogojem in omejitvam, ki jih določa pravo EU. Zato se je treba pri organiziranju in izvajanju gospodarskih javnih služb, vključno z njihovim so(financiranjem) iz javnih sredstev, podrediti pravilom o državnih pomočeh. Javno financiranje v kontekstu pravil EU o državnih pomočeh je bilo vseskozi sporno področje, kar je bila posledica okoliščine, da sta Sodišče EU in Evropska komisija brez dovolj jasne argumentacije izmenično uporabljala koncept kompenzacije in koncept bruto državnih pomoči. Pomembna prelomnica se je zgodila z določitvijo štirih pogojev testa Altmark , ki pa ni dovolj podrobno določil njihove vsebine, zato so nastajale različne interpretacije teh pogojev. Zaradi vseh nejasnosti je bilo to problematiko treba konkretizirati, kar se je zgodilo pred kratkih, ko so bili sprejeti štirje novi instrumenti, imenovani tudi kot sveženj SSGP II; ti, so odpravili nekatera odprta vprašanja in s tem pomagali pri odgovoru na osrednje vprašanje diplomskega dela, ki se glasi, kdaj pri financiranju SSGP nadomestilo ne pomeni državne pomoči in je zato izvzeto iz obveznosti priglasitve in kdaj le-to pomeni državno pomoč.
Keywords: državna pomoč, storitev splošnega pomena, storitve splošnega gospodarskega pomena, nadomestila, test Altmark, pravni akti Evropske Komisije
Published in DKUM: 14.12.2012; Views: 2092; Downloads: 416
.pdf Full text (416,67 KB)

4.
RAZLIČNI VIDIKI NADOMESTIL ZA DELNICE PREVZETE DRUŽBE V POVEZAVI S SPREMINJANJEM OSNOVNEGA KAPITALA PRI PRIPOJITVAH DELNIŠKIH DRUŽB
Robert Pritržnik, 2011, master's thesis

Abstract: Pravna ureditev pripojitev sledi dvema načeloma in sicer načelu ohranjanja kapitala in načelu nespremenjenega premoženjskega položaja delničarjev. Glavne ključne točke tega dela so: spreminjanje osnovnega kapitala referenčnih družb pri pripojitvi d.d., določitev menjalnega razmerja in zagotovitev premoženjskega upravičenja za delnice prevzete družbe. Pri pripojitvah lahko pride do povečanja osnovnega kapitala prevzemne družbe, čemur pa ni vedno tako (kar je jasno vidno že iz dikcije ZGD-1) saj zakon v določenih primerih dopušča tudi druge vire zagotovitve premoženjskega upravičenja. ZGD-1 pravzaprav sploh ne »govori« o tem kdaj naj bi oz. prevzemna družba naj ne bi povečala svojega osnovnega kapitala temveč določa primere, ko se delnice zaradi pripojitve ne smejo zagotoviti. Poleg te splošne prepovedi pa obstoječa zakonodaja določa še t.i. izbirno upravičenje glede zagotovitve delnic zaradi pripojitve oz. povečanja osnovnega kapitala. ZGD-1 določa tudi druge oblike premoženjskih upravičenj (denarno doplačilo, dodatno denarno doplačilo, denarna odpravnina) s katerimi uresničuje načelo nespremenjenega premoženjskega položaja. Tudi pri zagotovitvi le-teh ni moč govoriti o brezpogojni povezanosti med zagotovitvijo in povečanjem osnovnega kapitala. Tako se (po eni strani) lahko povečanje osnovnega kapitala uporabi (kot vir zagotovitve) za samo določene vrste premoženjskih upravičenj, po drugi strani pa lahko prevzemna družba tudi če ne poveča svojega osnovnega kapitala, zagotavlja nekatere oblike premoženjskih upravičenj (tudi) iz drugih virov. Od ekonomskih vrednosti in posledično menjalnega razmerja udeleženih družb je odvisna usoda oz. število delnic (oz. višina nadomestila), ki jih prejme delničar prevzete družbe in pa tudi končna višina povečanja osnovnega kapitala. Ekonomsko vrednotenje in posledično menjalno razmerje pa lahko vpliva tudi na samo vrsto premoženjskega upravičenja. Pri zagotavljanju posameznih oblik premoženjskih upravičenj za delnice prevzete družbe lahko pride do različnih posledic, ki lahko rezultirajo npr. v povečanju števila delničarjev prevzemne družbe, spreminjanju kategorij kapitala v bilanci prevzemne družbe, zmanjšanju denarnih sredstev, izstopu nekaterih delničarjev itd. Pri pripojitvah pa lahko kljub implementirani davčni nevtralnosti pride tudi do različnih davčnih posledic, ki se lahko odražajo tako na strani udeleženih družb kot na strani delničarjev teh družb. Pri pripojitvi pride načeloma do zamenjave delnic pri katerih se davčna nevtralnost zagotavlja bodisi s sistemom odloga ugotavljanja davčne obveznosti (fizične osebe) bodisi s sistemom vrednotenja prejema delnic prevzemne družbe (pravne osebe). Če pri delnicah načeloma ne pride do obdavčitve, saj pri tem (sploh) ne gre za denarni tok oz. pri tem ne pride do pridobitve »vira« iz katerega bi zavezanec lahko (sploh) plačal davek, pa pri ostalih oblikah premoženjskih upravičenj pogosteje pride do obdavčitve. Pri prejemu enake višine, v korporacijski zakonodaji v jedru enako oz. podobno poimenovanega premoženjskega upravičenja (denarnega doplačila) lahko pride zaradi razloga oz. primera zagotovitve (nezaokroženo menjalno razmerje ali izguba posebne pravice) tudi do različne (enkrat večje oz. manjše) davčne obveznosti. Na višino davčne obveznosti pa tako ne vplivata samo vrsta denarnega doplačila in višina, temveč denimo tudi obdobje imetništva delnic oz. posebnih pravic v prevzeti družbi. Na področju statusnih preoblikovanj je v slovenskem pravnem redu moč opaziti dobro povezanost oz. usklajenost korporacijske, bilančne in davčne zakonodaje. Ključ za razumevanje teh določb je v pravilni interpretaciji instituta univerzalnega pravnega nasledstva, ki je »temelj« davčne nevtralnosti pri posameznih oblikah statusnih preoblikovanj.
Keywords: Statusna preoblikovanja, pripojitve, prevzemna in prevzeta družba, nadomestila za delnice prevzete družbe, premoženjska upravičenja za delnice prevzete družbe, ekonomsko vrednotenje družb, metode cenitve družb, metoda poštene tržne vrednosti, metoda čiste vrednosti sredstev, metoda diskontiranih bodočih donosov, problemi ekonomskega vrednotenja družb, pomembnost pravilne določitve menjalnega razmerja, zagotovitev premoženjskega upravičenja iz naslova lastnih delnic in / ali iz naslova poveča
Published in DKUM: 10.05.2011; Views: 3645; Downloads: 502
.pdf Full text (1,14 MB)

5.
SISTEM NAGRAJEVANJA ZAPOSLENIH V ORGANIZACIJI X
Jani Bezjak, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo najprej predstavili nagrajevanje zaposlenih iz teoretičnega vidika, v katerem smo združili teoretične osnove različnih avtorjev in jih dopolnili s svojimi mišljenji. Naloga pa je predstavljena tudi iz praktičnega vidika, v katerem smo analizirali značilnosti nagrajevanja v izbrani organizaciji. Rezultate smo nadgradili tudi z raziskavo, opravljeno z anketo, ki smo jo izvedli med zaposlenimi v organizaciji X. Rezultate smo komentirali in podali možne rešitve problemov. Nagrajevanju v organizaciji pripisujemo vedno večji pomen. Sodobna podjetja se zavedajo, da brez usposobljenega, strokovnega in motiviranega kadra ne morejo računati na dolgoročno uspešnost podjetja. Zato je za vsako organizacijo pomembno, da je to področje urejeno sistematično. Dobro strukturiran sistem nagrajevanja zna namreč prepoznati prispevek vsakega posameznika ter ga temu primerno tudi nagraditi. Zaposleni v zameno za dobro opravljeno delo ob redni plači pričakujejo določene nagrade v obliki dodatnih nagrajevanj, napredovanja in ugodnosti. Zaposleni pa poleg denarnega nagrajevanja pričakujejo in potrebujejo v zamenjavo tudi nedenarne nagrade, kot so občutek pripadnosti, odgovornosti, pomembnosti, osebne rasti ter pomembnega prispevka. Uveljavlja se torej sodobna teorija o sestavinah celotnega sistema nagrajevanja in plač. Sistem nagrajevanja je postal veliko več kot le enostavno orodje za vodenje. Vodilni nagrajevanja ne bi smeli več obravnavati kot strošek, temveč kot naložbo v človeške vire. Če bodo zaposleni v podjetju zadovoljni, bodo vsekakor bolj motivirani za delo, delali bodo bolj uspešno in posledično prispevali k večji uspešnosti podjetja na trgu. Pomembno je torej, da vsako podjetje spozna kakšen je najbolj primeren sistem nagrajevanja v podjetju, saj lahko napačno zasnovan deluje tudi v nasprotni smeri.
Keywords: Sistem nagrajevanja zaposlenih, plača, fiksni in variabilni del plače, ugodnosti, dodatki k plači, nadomestila, delovna uspešnost, denarno nagrajevanje, nedenarno nagrajevanje, vrednotenje dela.
Published in DKUM: 08.12.2009; Views: 4988; Downloads: 1274
.pdf Full text (454,19 KB)

Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica