| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 44
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Notranja motivacija pri rutinskih dejavnostih in nadarjenost : diplomsko delo
Rebeka Šumer, 2024, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Notranja motivacija pri rutinskih dejavnostih in nadarjenost nam bo predstavila, kako pomembno vlogo imajo vzgojitelji pri odkrivanju nadarjenosti v predšolskem obdobju ter predvsem opazovanje tega, kako so nadarjeni otroci motivirani za rutinske dejavnosti, ki so velik del ne samo vrtca, vendar na sploh pomembna v življenju. Prav o tem bomo govorili v diplomski nalogi, katera je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Na začetku teoretičnega dela predstavljamo nadarjenost, kako jo prepoznamo, kdo so nadarjeni otroci, kakšne lastnosti imajo ter kakšne vrste motivacije pri njih zasledimo. V nadaljevanju je predstavljena motivacija, vrste motivacije ter različni deli dnevne rutine s katerimi se otroci srečujejo vsakodnevno v vrtcu. Opredeljena je vloga vzgojitelja, kaj je njegova naloga in kaj predstavlja delo z nadarjenimi otroci. V empiričnem delu bomo izvajali dejavnosti v vrtcu pri OŠ Lovrenc na Pohorju, s katerimi bomo v petih dneh poskušali ugotoviti kaj pri rutinskih dejavnostih otroke najbolj pritegne ter predvsem katere otroke. Ugotavljamo tudi, kako krepimo medvrstniško pomoč ter spodbujanje vsakega otroka.
Ključne besede: nadarjenost, motivacija, rutinske dejavnosti, otrok, vloga vzgojitelja
Objavljeno v DKUM: 23.04.2024; Ogledov: 39; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

2.
Pomen prepoznavanja in odkrivanja nadarjenih otrok v predšolskem obdobju : magistrsko delo
Katja Peterka, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo proučevali nadarjenost na predšolski stopnji, vlogo vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev pri odkrivanju in prepoznavanju teh otrok ter vpliv spodbudnega okolja in staršev na razvijanje nadarjenosti v nadaljnjem izobraževanju otrok. V teoretičnem delu smo podrobneje opisali razvojne značilnosti predšolskih otrok, predstavili potrebe nadarjenih otrok ter pomen zgodnjega odkrivanja in prepoznavanja nadarjenosti. Predstavili smo opazovalno/ocenjevalno lestvico, s pomočjo katere lahko strokovni delavci v vrtcu lažje odkrijejo nadarjenega otroka. Za lažje delo smo našteli še najprimernejše oblike dela in izpostavili pomemben vpliv staršev pri razvijanju otrokove nadarjenosti. V empiričnem delu smo raziskovali poznavanje nadarjenosti vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev v predšolskem obdobju. Zanimalo nas je, kakšno je splošno znanje, kako pomembno se jim zdi prepoznavanje in odkrivanje nadarjenih otrok, seznanjenost z opazovalno/ocenjevalno lestvico in samoocena njihove usposobljenosti za delo s takšnimi otroki. Podatke smo pridobili s pomočjo strokovno podprtega anketnega vprašalnika, v katerem smo poleg navedenih vprašanj raziskali podatke o vključevanju staršev in vrtca v razvijanje nadarjenosti, posvečanje dodatne pozornosti delu z nadarjenimi otroki, možnosti za individualno delo, izboljšave na področju dela z nadarjenimi otroki in izzivi, s katerimi se strokovni delavci srečujejo ob delu z nadarjenimi otroki.
Ključne besede: nadarjenost, predšolsko obdobje, potrebe nadarjenih otrok, zgodnje odkrivanje, opazovalna/ocenjevalna lestvica nadarjenosti
Objavljeno v DKUM: 26.05.2023; Ogledov: 338; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (2,89 MB)

3.
Nadarjen predšolski otrok na socialnem in emocionalnem področju : diplomsko delo
Taja Repič, 2023, diplomsko delo

Opis: Nadarjenost je pojem, ki še dandanes ni enotno opredeljen. Različni raziskovalci imajo zanj različna pojmovanja in različne razlage. Razlog za to je, ker se nadarjenost pri različnih posameznikih navzven nikoli ne izkazuje na enak način, saj smo si med seboj vsi različni – tudi nadarjeni. Ker se nadarjenost izkazuje na toliko različnih načinov, jo je težko prepoznati. Še posebej težko nadarjenost prepoznamo pri predšolskih otrocih. Zanje ne moremo uporabljati standardnih testov, ki jih uporabljamo za odrasle, zato moramo strategije in načine dela prilagoditi otroku, njegovi starosti in sposobnostim. Obstaja veliko alternativnih pristopov, ki se jih za ugotavljanje nadarjenosti lahko poslužujemo. Eno izmed področji, na katerem pri otrocih lahko prepoznamo nadarjenost, je socialno-emocionalno področje. Kadar starši, vzgojitelji oz. katera koli oseba blizu otroka opazi, da je otrok na socialno-emocionalnem področju nadarjen, je pomembno, da se o tem seznani vse, ki čas preživljajo z otrokom. Nadarjeni otroci imajo nekatere značajske lastnosti, po katerih se razlikujejo od svojih nenadarjenih vrstnikov. Samo s poznavanjem teh, bomo otroka lahko razumeli, mu nudili oporo, ki jo potrebuje in mu pomagali svoje potenciale razviti do mere, ki jo otrok premore. Diplomsko delo nadarjen predšolski otrok na socialnem in emocionalnem področju je sestavljeno iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo raziskali pojem nadarjenost in ga opredelili, opisali splošne značilnosti nadarjenih predšolskih otrok, opisali prepoznavanje nadarjenosti pri predšolskih otrocih, se dotaknili področij nadarjenosti pri otrocih, natančneje opisali področje socialne in emocionalne nadarjenosti ter našteli nekaj načinov in strategij dela z nadarjenimi otroki na socialnem in emocionalnem področju. V empiričnem delu smo opredelili namen naše diplomske naloge oz. projekta, ki smo ga v okviru le-te tudi izvedli in si postavili nekaj raziskovalnih vprašanj in hipotez. Opredelili smo tudi raziskovalne metode, vzorce, postopke zbiranja in obdelave podatkov. V praktičnem delu, pa smo opisali projekt »Igrajmo se skupaj!«, ki smo ga izvedli v vrtcu in ga evalvirali. S projektom smo želeli prikazati enega izmed načinov, ki ga lahko uporabimo v vrtcu za razvijanje socialno-emocionalnih sposobnosti otrok in prepoznavanja nadarjenih na tem področju.
Ključne besede: nadarjenost, predšolski otrok, socialno-emocionalno področje, strategije dela, načini dela
Objavljeno v DKUM: 12.05.2023; Ogledov: 587; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (736,63 KB)

4.
Veljavnost kriterijev evidentiranja nadarjenosti za vse otroke : magistrsko delo
Diana Oman, 2022, magistrsko delo

Opis: V rednih programih vzgoje in izobraževanja je vedno več otrok s posebnimi potrebami, pri katerih se z različno intenzivnostjo izkazujejo posebne potrebe. Ti otroci potrebujejo ustrezne načine dela, pomoč, podporo in prilagoditve za premagovanje ovir, motenj ali primanjkljajev. V skupini otrok s specifičnimi učnimi težavami obstaja skupina otrok, ki učiteljem zaradi neobvladovanja njihovega vedenja povzroča veliko preglavic – to so otroci s čustvenimi in vedenjskimi težavami. Ti otroci so zaradi svojega motečega vedenja v šoli in v razredu v stalnem konfliktu z okoljem, ker ne spoštujejo pravil, so zelo izstopajoči in povzročajo težave učiteljem, vrstnikom, staršem in širšemu okolju. Tudi nadarjeni in bistri učenci imajo lahko neprimerno, odklonilno, izstopajoče vedenje oziroma določene čustvene in vedenjske težave. Na žalost ti čustveni in vedenjski odzivi prikrijejo njihovo nadarjenost in so le ti opaženi kot motnja. Ti dvojno izjemni učenci, ki so nadarjeni in imajo čustvene in vedenjske težave, lahko z različno spretnostjo obvladujejo strategije, s katerimi prikrijejo te težave. Ker so otroci, ki so nadarjeni, a imajo težave na področju vedenja, čustvovanja in socialnega vključevanja, zelo prezrti v svojih dejanskih potrebah, zaradi česar so prikrajšani tako na učnem kot čustvenem in socialnem področju, smo se odločili, da v okviru te magistrske naloge raziščemo, v kolikšni meri so kriteriji za evidentiranje nadarjenosti veljavni za vse otroke, tudi tiste s posebnimi potrebami oziroma v našem primeru za otroka s čustvenimi in vedenjskimi težavami.
Ključne besede: nadarjenost, čustvene in vedenjske težave, dvojna izjemnost, veljavnost kriterijev evidentiranja nadarjenosti, inkluzija
Objavljeno v DKUM: 28.10.2022; Ogledov: 629; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

5.
Izkušnje nadarjenih mladostnikov s svojo »oznako nadarjenosti« : magistrsko delo
Petra Marčič Najžar, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo želeli raziskati, kakšne izkušnje imajo dijaki, ki so bili identificirani kot nadarjeni učenci/dijaki, s svojo oznako »nadarjenosti«. Želeli smo pridobiti vplogled v njihovo razmišljanje o svoji prepoznavnosti kot nadarjen dijak. V teoretičnem delu smo opredelili nadarjenost v veljavnih zakonih, predstavili načine odkrivanja nadarjenih dijakov v srednji šoli, ter podrobneje opisali same značilnosti nadarjenih dijakov. Dotaknili smo se težav nadarjenih dijakov v socialnem okolju, ter opisali delo z nadarjenimi dijaki v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, v katerem je sodelovalo deset dijakov srednje šole. Podatke smo pridobili s pomočjo polstrukturiranega intervjuja. Pridobljene podatke smo analizirali s kvalitativno analizo podatkov. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da je večina dijakov, ki so identificirani kot nadarjeni dijaki, zadovoljna s svojo oznako »nadarjenosti«. Dijaki, ki so sodelovali v raziskavi, ugotavljajo, da svojega potenciala ne izkoristijo tako, kot bi ga lahko, še vedno pa menijo, da si svojo opredelitev nadarjenega dijaka zaslužijo. Kljub neizkoriščanju svojega potenciala nadarjeni dijaki niso pripravljeni vložiti več truda v razvijanje lastnih talentov in izražajo zadovoljstvo z dano situacijo. Večina jih tako izraža zelo nizko motivacijo za razvijanje svoje nadarjenosti kljub priložnostim in spodbudam, ki jih prejemajo v svojem okolju.  
Ključne besede: nadarjenost, dijaki, motivacija, polstrukturirani intervju
Objavljeno v DKUM: 05.09.2022; Ogledov: 783; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

6.
Ustvarjanje spodbudnega učnega okolja pri delu z nadarjenimi učenci na razredni stopnji : magistrsko delo
Nuša Balažic, 2021, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge so podrobneje opisane lastnosti nadarjenih učencev, ki jih je pri pedagoškem delu dobro poznati, saj se nadarjenim učencem na tak način zagotovi spodbudno učno okolje, v katerem lahko optimalno razvijajo svoje potenciale. Teoretični del se poleg nadarjenih nanaša na didaktično, socialno, fizično in kurikularno učno okolje, ki je predstavljeno tako, da daje jasnejšo sliko za spodbudno delo z nadarjenimi. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, v kolikšni meri so učitelji razrednega pouka usposobljeni za delo z nadarjenimi učenci ter v kolikšni meri so nadarjenim učencem zagotovljena spodbudna učna okolja. V raziskavi je sodelovalo 107 učiteljev razrednega pouka, pri katerih se je na podlagi njihove samoocene izkazalo, da se za prepoznavanje in delo z nadarjenimi čutijo usposobljeni. Prav tako so anketirani učitelji izkazali visoke stopnje strinjanja pri trditvah, kjer smo preverjali, ali nadarjenim zagotavljajo spodbudna učna okolja. Rezultati raziskave kažejo, da se učitelji zavedajo pomena dela z nadarjenimi in razvijanja njihovih potencialov.
Ključne besede: nadarjenost, nadarjeni učenci, odkrivanje nadarjenih, spodbudna učna okolja
Objavljeno v DKUM: 17.11.2021; Ogledov: 1167; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

7.
Delavnice za nadarjene učence od 3. do 5. razreda osnovnošolskega izobraževanja
Blaž Kavčič, Katja Kramljak, 2021, magistrsko delo

Opis: Za nadarjene učence so značilne nadpovprečne sposobnosti in specifične lastnosti na vsaj enem izmed področij, kot so: miselno-spoznavno, učno-storilnostno, motivacijsko in socialno-čustveno področje. Šola jim mora zato zagotavljati ustrezne pogoje, med katerimi so prilagojene vsebine, metode in oblike dela, obiskovanje dodatnega pouka in individualna ter skupinska pomoč. Namen magistrskega dela je bil izdelati delavnice za nadarjene učence, ki bi zajemale naslednja področja: ustvarjalno, socialno-emocionalno, gibalno, kognitivno in naravoslovno področje, s katerimi bodo učenci razvijali svoje sposobnosti, hkrati pa si bodo oblikovali celostno osebnost, učiteljem pa bodo v pomoč pri delu z nadarjenimi učenci. Delavnice so namenjene učencem od 3. do 5. razreda osnovne šole, v skupini po 15 učencev in trajajo od 2 do 4 šolske ure. Povezujejo se skozi izmišljeno zgodbo o potovanju na tuj planet, kjer učenci spoznajo veliko o sebi in o svetu, ki jih obdaja.
Ključne besede: nadarjeni učenci, delavnice, celosten osebnostni razvoj, nadpovprečne sposobnosti, nadarjenost
Objavljeno v DKUM: 07.04.2021; Ogledov: 1630; Prenosov: 263
.pdf Celotno besedilo (4,99 MB)

8.
Pravice otrok športnikov v srednji šoli : diplomsko delo
Iva Polanec, 2020, diplomsko delo

Opis: Kljub temu, da pojem nadarjenosti v strokovni literaturi ni enotno opredeljen, strokovnjaki soglašajo, da so nadarjeni otroci tisti, ki v določenem pogledu prekašajo skupino enako starih vrstnikov. Športno nadarjeni otroci postanejo športniki z registracijo pri nacionalni panožni športni zvezi in s tekmovanjem v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih zvez. Šola in celotna družba naj bi zaščitila in upoštevala avtonomijo mladih športnikov z vsemi njihovimi različnimi zmožnostmi. Šolska zakonodaja (Zakon o gimnazijah in Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju) zagotavljata dijakom športnikom lažje usklajevanje šolskih obveznosti s športnimi. Vsak srednješolec ima možnost pridobitve statusa dijaka športnika, katerega podrobneje ureja Pravilnik o prilagoditvi šolskih obveznosti dijaku v srednji šoli. Cilj diplomske naloge je ugotoviti, kako se pravice športno nadarjenih otrok zagotavljajo v slovenskih srednjih šolah in raziskati, v kakšni meri je urejena prilagoditev otrok športnikov pri šolskih obveznostih v slovenski zakonodaji.
Ključne besede: športna nadarjenost, pravice, šport, šola in šport, status športnika
Objavljeno v DKUM: 21.10.2020; Ogledov: 1319; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (608,50 KB)

9.
Gibalna ustvarjalnost v predšolskem obdobju
Urška Zlodej, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Gibalna ustvarjalnost v predšolskem obdobju je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opisali ustvarjalnost in njen razvoj, ustvarjalno mišljenje, gibalno ustvarjalnost. Predstavili smo test za merjenje ustvarjalnosti pri predšolskih otroci, in sicer Mislimo ustvarjalno v gibanju (»Thinking creatively in action and movement – TCAM«). Omenili smo nadarjenost, modele nadarjenosti in gibalno nadarjenost. Na koncu teoretičnega dela pa so predstavljene dosedanje raziskave in ugotovitve, ki se navezujejo na našo temo diplomskega dela. V empiričnem delu smo uporabili kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovanja. Glavni namen diplomskega dela je bil izmeriti in analizirati gibalno ustvarjalnost otrok, starih 5–6 let. Vzorec je zajemal 42 otrok drugega starostnega obdobja. V mesecu marcu in maju 2019 smo izvedli motorični test TCAM v Javnem zavodu Vrtec Zreče. S pomočjo testa smo pridobili podatke za fluentnost, originalnost in fleksibilnost vseh uporabljenih pripomočkov (žoga, žogica, kolebnica in obroč). Na podlagi hi-kvadra testa je bilo ugotovljeno, da je pri vseh uporabljenih pripomočkih prišlo do statistično pomembne povezanosti med rezultati prvega testiranja TCAM in rezultati drugega testiranja TCAM. S pomočjo t-testa za neodvisne vzorce smo ugotovili, da je prišlo do statistično značilne razlike med prvim in drugim testiranjem motoričnega testa TCAM, medtem ko razlika v rezultatih motoričnega testa glede na spol ni statistično značilna.
Ključne besede: gibalna ustvarjalnost, divergentno in ustvarjalno mišljenje, test Mislimo ustvarjalno v gibanju, gibalna nadarjenost, modeli nadarjenosti
Objavljeno v DKUM: 09.09.2020; Ogledov: 1194; Prenosov: 341
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

10.
Razvijanje motoričnih sposobnosti z elementarno igro rokometa
Janja Martini, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Razvijanje motoričnih sposobnosti skozi elementarno igro rokometa je bilo ugotovljeno, da obstajajo razlike v motorični nadarjenosti med otroki, ki so vključeni v program rokometa v okviru rokometnega kluba (eksperimentalna skupina), in otroki, ki ne obiskujejo dodatnega programa rokometa (kontrolna skupina). Uporabljen je bil neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije starih otrok od 5 do 7 let. Vzorec 48 otrok je bil razdeljenih po spolu (33 deklic in 15 dečkov) in starosti (od 60 do 64 mesecev, od 65 do 69 mesecev, od 70 do 74 mesecev in od 75 mesecev do 79 mesecev). Za zbiranje podatkov smo uporabili kvantitativno tehniko. Na osnovi rezultatov devetih motoričnih testov smo izračunali gibalno učinkovitost (GU). Pridobljene rezultate smo analizirali z deskriptivno in bivariatno statistiko. Rezultati so pokazali, da je eksperimentalna skupina (GU = 0,305) dosegla boljše rezultate kot kontrolna skupina (GU = –0,328), skupini se statistično značilno razlikujeta (p < 0,05) v testih: KZO, TCC, MZD, PSZ in teku na 300 metrov s skupinskim startom. Otroci stari od 75 do 79 mesecev so gibalno naj učinkovitejši (GU = 0,700).
Ključne besede: predšolski otroci, motorični testi, motorične sposobnosti, motorična nadarjenost, elementarna igra rokometa
Objavljeno v DKUM: 27.07.2020; Ogledov: 1059; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici