| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 38
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Delavnice za nadarjene učence od 3. do 5. razreda osnovnošolskega izobraževanja
Blaž Kavčič, Katja Kramljak, 2021, master's thesis

Abstract: Za nadarjene učence so značilne nadpovprečne sposobnosti in specifične lastnosti na vsaj enem izmed področij, kot so: miselno-spoznavno, učno-storilnostno, motivacijsko in socialno-čustveno področje. Šola jim mora zato zagotavljati ustrezne pogoje, med katerimi so prilagojene vsebine, metode in oblike dela, obiskovanje dodatnega pouka in individualna ter skupinska pomoč. Namen magistrskega dela je bil izdelati delavnice za nadarjene učence, ki bi zajemale naslednja področja: ustvarjalno, socialno-emocionalno, gibalno, kognitivno in naravoslovno področje, s katerimi bodo učenci razvijali svoje sposobnosti, hkrati pa si bodo oblikovali celostno osebnost, učiteljem pa bodo v pomoč pri delu z nadarjenimi učenci. Delavnice so namenjene učencem od 3. do 5. razreda osnovne šole, v skupini po 15 učencev in trajajo od 2 do 4 šolske ure. Povezujejo se skozi izmišljeno zgodbo o potovanju na tuj planet, kjer učenci spoznajo veliko o sebi in o svetu, ki jih obdaja.
Keywords: nadarjeni učenci, delavnice, celosten osebnostni razvoj, nadpovprečne sposobnosti, nadarjenost
Published: 07.04.2021; Views: 157; Downloads: 48
.pdf Full text (4,99 MB)

2.
Pravice otrok športnikov v srednji šoli
Iva Polanec, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Kljub temu, da pojem nadarjenosti v strokovni literaturi ni enotno opredeljen, strokovnjaki soglašajo, da so nadarjeni otroci tisti, ki v določenem pogledu prekašajo skupino enako starih vrstnikov. Športno nadarjeni otroci postanejo športniki z registracijo pri nacionalni panožni športni zvezi in s tekmovanjem v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih zvez. Šola in celotna družba naj bi zaščitila in upoštevala avtonomijo mladih športnikov z vsemi njihovimi različnimi zmožnostmi. Šolska zakonodaja (Zakon o gimnazijah in Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju) zagotavljata dijakom športnikom lažje usklajevanje šolskih obveznosti s športnimi. Vsak srednješolec ima možnost pridobitve statusa dijaka športnika, katerega podrobneje ureja Pravilnik o prilagoditvi šolskih obveznosti dijaku v srednji šoli. Cilj diplomske naloge je ugotoviti, kako se pravice športno nadarjenih otrok zagotavljajo v slovenskih srednjih šolah in raziskati, v kakšni meri je urejena prilagoditev otrok športnikov pri šolskih obveznostih v slovenski zakonodaji.
Keywords: športna nadarjenost, pravice, šport, šola in šport, status športnika
Published: 21.10.2020; Views: 394; Downloads: 44
.pdf Full text (608,50 KB)

3.
Gibalna ustvarjalnost v predšolskem obdobju
Urška Zlodej, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Gibalna ustvarjalnost v predšolskem obdobju je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opisali ustvarjalnost in njen razvoj, ustvarjalno mišljenje, gibalno ustvarjalnost. Predstavili smo test za merjenje ustvarjalnosti pri predšolskih otroci, in sicer Mislimo ustvarjalno v gibanju (»Thinking creatively in action and movement – TCAM«). Omenili smo nadarjenost, modele nadarjenosti in gibalno nadarjenost. Na koncu teoretičnega dela pa so predstavljene dosedanje raziskave in ugotovitve, ki se navezujejo na našo temo diplomskega dela. V empiričnem delu smo uporabili kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovanja. Glavni namen diplomskega dela je bil izmeriti in analizirati gibalno ustvarjalnost otrok, starih 5–6 let. Vzorec je zajemal 42 otrok drugega starostnega obdobja. V mesecu marcu in maju 2019 smo izvedli motorični test TCAM v Javnem zavodu Vrtec Zreče. S pomočjo testa smo pridobili podatke za fluentnost, originalnost in fleksibilnost vseh uporabljenih pripomočkov (žoga, žogica, kolebnica in obroč). Na podlagi hi-kvadra testa je bilo ugotovljeno, da je pri vseh uporabljenih pripomočkih prišlo do statistično pomembne povezanosti med rezultati prvega testiranja TCAM in rezultati drugega testiranja TCAM. S pomočjo t-testa za neodvisne vzorce smo ugotovili, da je prišlo do statistično značilne razlike med prvim in drugim testiranjem motoričnega testa TCAM, medtem ko razlika v rezultatih motoričnega testa glede na spol ni statistično značilna.
Keywords: gibalna ustvarjalnost, divergentno in ustvarjalno mišljenje, test Mislimo ustvarjalno v gibanju, gibalna nadarjenost, modeli nadarjenosti
Published: 09.09.2020; Views: 284; Downloads: 135
.pdf Full text (1,12 MB)

4.
Razvijanje motoričnih sposobnosti z elementarno igro rokometa
Janja Martini, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu Razvijanje motoričnih sposobnosti skozi elementarno igro rokometa je bilo ugotovljeno, da obstajajo razlike v motorični nadarjenosti med otroki, ki so vključeni v program rokometa v okviru rokometnega kluba (eksperimentalna skupina), in otroki, ki ne obiskujejo dodatnega programa rokometa (kontrolna skupina). Uporabljen je bil neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije starih otrok od 5 do 7 let. Vzorec 48 otrok je bil razdeljenih po spolu (33 deklic in 15 dečkov) in starosti (od 60 do 64 mesecev, od 65 do 69 mesecev, od 70 do 74 mesecev in od 75 mesecev do 79 mesecev). Za zbiranje podatkov smo uporabili kvantitativno tehniko. Na osnovi rezultatov devetih motoričnih testov smo izračunali gibalno učinkovitost (GU). Pridobljene rezultate smo analizirali z deskriptivno in bivariatno statistiko. Rezultati so pokazali, da je eksperimentalna skupina (GU = 0,305) dosegla boljše rezultate kot kontrolna skupina (GU = –0,328), skupini se statistično značilno razlikujeta (p < 0,05) v testih: KZO, TCC, MZD, PSZ in teku na 300 metrov s skupinskim startom. Otroci stari od 75 do 79 mesecev so gibalno naj učinkovitejši (GU = 0,700).
Keywords: predšolski otroci, motorični testi, motorične sposobnosti, motorična nadarjenost, elementarna igra rokometa
Published: 27.07.2020; Views: 163; Downloads: 36
.pdf Full text (1,30 MB)

5.
Motorično nadarjeni otroci pri plavanju
Dunja Kelbič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi z naslovom Motorično nadarjeni otroci pri plavanju smo želeli poiskati vzorec motorično nadarjenih otrok pri plavanju. V mesecu maju 2018 smo z motoričnimi testi, intervjujem in plavalno tekmo testirali 33 otrok, starih med osem let in enajst let. Diplomsko delo smo razdelili na dva dela. V prvem, teoretičnem delu, smo se posvetili predvsem motoričnemu razvoju otrok, motoričnim sposobnostim, posebej smo izpostavili in predstavili pet motoričnih sposobnosti, za katere smo menili, da imajo pri plavanju največji delež. Podrobno smo predstavili še motorično nadarjenost, plavanje ter pomen plavanja za razvoj gibalnih sposobnosti. V drugem, raziskovalnem delu našega diplomskega dela, smo na podlagi treh zgoraj omenjenih merskih inštrumentov testirali otroke plavalce. V raziskavi smo uporabili neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije. Podatke smo pridobili s kavzalno neeksperimentalno metodo, pri kateri smo med otroki plavalci poiskali vzorec motorično nadarjenih otrok. Pridobljene podatke smo obdelali z deskriptivno statistiko in bivariantno analizo, pri kateri smo uporabili analizo varianc – Anovo za preverjanje razlik v gibalni učinkovitosti med skupinami. Rezultati obdelave so tako potrdili in ovrgli naše predpostavljene hipoteze, med drugim tudi to, da vsi otroci, ki trenirajo plavanje, ne prihajajo iz športno aktivnih družin. Ugotovili smo tudi, da otroci z boljšo gibalno učinkovitostjo dosegajo bistveno boljše rezultate pri plavanju in da so starši nerealno ocenili motorično nadarjenost otrok.
Keywords: plavanje, motorična nadarjenost, motorične sposobnosti, otroci, prepoznavanje nadarjenosti, gibalna učinkovitost, športno aktivna družina.
Published: 22.11.2019; Views: 485; Downloads: 106
.pdf Full text (3,01 MB)

6.
Vloga šole pri razvijanju specifičnih talentov učencev na področju športa, kot jo zaznavajo učitelji in učenci
Saša Babšek, 2019, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je bil poglobljeno raziskati načine dela z učenci, ki so nadarjeni na gibalnem področju, in ugotoviti, ali ter kako lahko šole še dodatno pomagajo športno nadarjenim učencem, ki so že vključeni v izvenšolska športna društva, pri razvijanju njihovega talenta. Želela sem izvedeti mnenja športno nadarjenih učencev in učiteljev športa o tem, kako njihove šole poskrbijo za športno nadarjene. V raziskavo je bilo vključenih 22 športno nadarjenih učencev od 5. do 9. razreda in njihovi učitelji športa. Intervjuje sem opravila na šestih osnovnih šolah iz Dravinjske doline in njene okolice. Zbrane podatke sem obdelala s postopkom kvalitativne analize v šestih korakih: ureditev podatkov, določitev enot kodiranja, kodiranje, definiranje pojmov, definiranje kategorij in teoretična formulacija. Šole na področju športno nadarjenih že kar nekaj naredijo za te učence, jim omogočajo pogoje za športno udejstvovanje, saj omogočajo izvajanje nekaterih dejavnosti, dodatne ure športa, dobrega učitelja športa, jih prijavljajo in vozijo na šolska športna tekmovanja ter jim omogočajo status športnika. Šole jim nudijo številne aktivnosti, ki pa se izvajajo zelo redko, kot so delavnice za nadarjene, športni odmori, šolska športna tekmovanja in šolo v naravi. Ampak tako športno nadarjeni učenci kot njihovi učitelji športa se strinjajo, da lahko šole še dodatno pomagajo športno nadarjenim. Predlagajo, da bi jim šole omogočile več ur športa, učitelji predlagajo, da bi ure športa za nadarjene dodali v redni urnik učencev, potem, da bi se za njih na splošno organiziralo več dejavnosti, kot so razne delavnice in tabori, da bi jim na šolah omogočili še več različnih športov, predlagajo tudi, da bi bilo dobro, če bi sodelovali učitelji športa ter trenerji otrok. Učitelji predlagajo tudi, da bi šole poskrbele za večjo usposobljenost učiteljev športa na področju nadarjenih, da bi tudi v prvi triadi ure športa poučevali učitelji športa. Navedli pa so tudi, da bi bile potrebne spremembe v sistemu pri prepoznavanju športno nadarjenih.
Keywords: nadarjenost, talent, nadarjeni učenci, športno nadarjeni učenci, vloga šole
Published: 25.10.2019; Views: 490; Downloads: 98
.pdf Full text (1,40 MB)

7.
Stališča učiteljev in študentov razrednega pouka do odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci
Martina Pukšič, 2019, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je bil raziskati stališča in ocene učiteljev ter študentov razrednega pouka do: odkrivanja nadarjenih učencev, dela z nadarjenimi učenci ter usposobljenosti za delo z nadarjenimi učenci. Zanimalo nas je predvsem, ali obstajajo razlike med učitelji in študenti. Pri vzorcu učiteljev smo želeli preveriti tudi, ali obstajajo razlike glede na delovno dobo v vzgoji in izobraževanju ter glede na okolje šole, na kateri poučujejo. V raziskavi so sodelovali študenti razrednega pouka Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, in sicer 1. letnik 2. bolonjske stopnje ter učitelji 4. in 5. razredov iz več različnih osnovnih šol po Sloveniji. Skupaj je sodelovalo 115 oseb, od tega 63 učiteljev ter 52 študentov. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Obdelali smo jih s statističnim programom SPSS, rezultate pa prikazali tabelarično. Uporabili smo naslednje metode: frekvenčna distribucija spremenljivk (f, f %); Mann-Whitneyev U-preizkus ter Kruskal-Wallisov H-preizkus. Ugotovili smo, da obstajajo razlike med stališči učiteljev in stališči študentov razrednega pouka do odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci. Učitelji imajo več prakse in znanja o delu z nadarjenimi učenci kot študenti. Poznajo postopke in faze odkrivanja nadarjenih, poznajo različne oblike dela z njimi ter se počutijo dovolj usposobljene. Medtem ko študenti žal še nimajo dovolj prakse in znanja o delu z nadarjenimi ter se ne počutijo usposobljene v takšni meri kot učitelji. Bistvenih razlik glede na leta delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju ter glede na okolje šole pri učiteljih nismo ugotovili.
Keywords: nadarjenost, odkrivanje, delo, usposobljenost, učitelji, študenti, stališča
Published: 29.08.2019; Views: 521; Downloads: 138
.pdf Full text (1,20 MB)

8.
Uspešnost evidentiranja likovno nadarjenih učencev na razredni stopnji v slovenskih osnovnih šolah
Nina Mohorko, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu Uspešnost evidentiranja likovno nadarjenih učencev na razredni stopnji v slovenskih osnovnih šolah smo v uvodnih poglavjih predstavili pojem nadarjenost, naravo nadarjenosti in značilnosti nadarjenih učencev. Odgovorili smo na vprašanje, kako odkrivamo nadarjene učence in kakšno vlogo imajo pri tem učitelji, starši, šolski psihologi in izobraževalne ustanove. Predstavili smo vlogo staršev in učiteljev pri razvijanju nadarjenosti učencev. Teoretični del zaključujemo z odgovori na vprašanje, kakšna je razlika med splošno in specifično nadarjenostjo, opredeljujemo likovno nadarjenost, opisujemo razvoj likovnega izražanja ter opisujemo značilnosti likovno nadarjenih otrok. Na kratko opišemo tudi ustvarjalnost in njene dejavnike, motivacijo ter likovno sposobnost ter predstavimo vlogo staršev in učiteljev pri razvijanju likovne nadarjenosti. V empiričnem delu predstavimo analizo likovnih izdelkov učencev tretjega in četrtega razreda iz osnovnih šol na območni enoti Zavoda republike Slovenije za šolstvo, OE Maribor, s katero smo spremljali uspešnost evidentiranja učiteljic likovno nadarjenih učencev v osnovni šoli. Rezultati raziskave kažejo, da učitelji na podlagi likovnih izdelkov učencev ne znajo presoditi, kateri učenec je likovno nadarjen in posledično ne poznajo značilnosti kvalitetnega otroškega likovnega izdelka in značilnosti likovno nadarjenih učencev. Učitelji likovne izdelke učencev ocenjujejo preveč subjektivno in kot ustvarjalno vrednotijo šablonske rešitve, ki pa ne nakazujejo na likovno ustvarjalnost. Učitelji so kot likovno nadarjene evidentirali veliko več deklic kot dečkov, kar je po našem mnenju posledica subjektivnega vrednotenja. Najbolj zaskrbljujoča je misel, da se v zadnjih letih ni veliko spremenilo na področju odkrivanja nadarjenih, in zato je bilo najverjetneje prezrtih veliko likovno nadarjenih. Raziskavo bi bilo zanimivo razširiti na več občnih enot ter povprašati učitelje, katere lastnosti likovno nadarjenih upoštevajo pri evidentiranju ter spremljati tiste učence, ki so bili identificirani kot likovno nadarjeni pri njihovem razvoju skozi šolanje.
Keywords: likovna nadarjenost, evidentiranje likovno nadarjenih učencev, značilnosti likovno nadarjenih učencev, ustvarjalnost, likovni talent
Published: 18.07.2019; Views: 543; Downloads: 63
.pdf Full text (2,01 MB)

9.
Miselna naravnanost in perfekcionizem kot napovednika ciljne usmerjenosti učencev
Amanda Potočnik, 2018, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je bil proučiti odnos ciljnih usmerjenosti s perfekcionizmom in miselno naravnanostjo, poleg pa smo vključili tudi vlogo nadarjenosti. V raziskavo je bilo vključenih 239 učencev štirih osnovnih šol Podravske in Savinjske regije, od tega 135 deklet in 104 fantje. V skupino nadarjenih je spadalo 95 učencev. Povprečna starost udeležencev je bila 13,84. Udeleženci so izpolnili vprašalnik sestavljen iz treh lestvic: Vprašalnika ciljnih usmerjenosti (AGQ-R), Lestvice perfekcionizma za otroke in mladostnike (CAPS) in Vprašalnika miselne naravnanosti (revidirana mera). Analiza razlik med skupino nadarjenih učencev in učencev, ki niso bili prepoznani kot nadarjeni, je pokazala, da nadarjeni učenci v večji meri izražajo usmerjenost v obvladovanje, usmerjenost v izogibanje neobvladovanja, usmerjenost v izkazovanje zmožnosti in usmerjenost v izogibanje izkazovanja nezmožnosti. V miselni naravnanosti, nase usmerjenem perfekcionizmu in družbeno predpisanem perfekcionizmu med skupinama ni bilo pomembnih razlik. Nase usmerjeni perfekcionizem se je izkazal kot pozitiven napovednik vseh štirih ciljnih usmerjenosti, medtem ko je družbeno predpisan perfekcionizem pozitiven napovednik le usmerjenosti v obvladovanje in usmerjenosti v izkazovanje zmožnosti. Miselna naravnanost negativno napoveduje le usmerjenost v izogibanje neobvladovanja. Nadarjenost se je izkazala kot moderator odnosa med miselno naravnanostjo in usmerjenostjo v izkazovanje zmožnosti, in sicer so imeli nadarjeni učenci z višjo fiksno miselno naravnanostjo višjo izraženost usmerjenosti v izkazovanje zmožnosti, medtem ko pri nenadarjenih učencih med konstruktoma ni bilo povezave. V odnosu ciljnih usmerjenosti s perfekcionizmom in miselno naravnanostjo status nadarjenosti ni imel druge moderatorske vloge. Ugotovitve kažejo na pomembnost raziskovanja in boljšega razumevanja miselne naravnanosti, perfekcionizma in ciljnih usmerjenosti učencev, ter kljub nekaterim omejitvam predstavljajo osnovo za nadaljnje raziskovanje.
Keywords: ciljna usmerjenost, perfekcionizem, miselna naravnanost, nadarjenost
Published: 18.12.2018; Views: 572; Downloads: 189
.pdf Full text (752,01 KB)

10.
Prepoznavanje motorično nadarjenih otrok s pomočjo motoričnih testov
Simona Kovačič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Povzetek V diplomskem delu Prepoznavanje motorično nadarjenih otrok s pomočjo motoričnih testov smo marca 2018 testirali otroke s pomočjo motoričnih testov. Ugotoviti smo želeli, ali obstajajo razlike v motorični nadarjenosti med spoloma in v kateri starostni skupini bo največ motorično nadarjenih otrok. V raziskavo smo vključili neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije otrok, starih od 5 do 6 let, ki obiskujejo Vrtec Rogaška Slatina, Enota Izvir. Testirali smo 54 otrok, med njimi 32 deklic in 22 dečkov. Otroke smo razdelili po spolu in starosti od 60 mesecev do 66 mesecev, od 67 mesecev do 72 mesecev in od 73 mesecev do 78 mesecev. Cilji raziskave so bili: testiranje otrok z motoričnimi testi, prepoznavanje motorično nadarjenih otrok na osnovi rezultatov motoričnih testov ter primerjanje rezultatov motoričnih testov med spoloma in glede na starost otrok. Za zbiranje podatkov smo uporabili kvantitativno tehniko. Izvedli smo 12 motoričnih testov. Pridobljene rezultate smo analizirali z deskriptivno in bivariatno statistiko. Upoštevali smo gibalno učinkovitost otrok, ki so bili razdeljeni v tri starostne skupine (od 60 do 66 mesecev, od 67 do 72 mesecev in od 73 do 78 mesecev). Na podlagi izračuna t-testa za neodvisne vzorce smo ugotovili, da med spoloma obstaja statistično značilna razlika (p = 0,004 > 0,05) in da so otroci v starosti od 67 do 72 mesecev gibalno najučinkovitejši (GU = 1,06).
Keywords: predšolski otroci, motorični testi, motorična nadarjenost, motorične sposobnosti, motorični razvoj otroka
Published: 29.11.2018; Views: 615; Downloads: 197
.pdf Full text (1,10 MB)

Search done in 0.36 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica