| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Stališča študentov razrednega pouka do socialne sprejetosti nadarjenih učencev v osnovni šoli
Eva Kragolnik, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu opredeljujemo socialno sprejetost nadarjenih učencev elementarne stopnje izobraževanja. Nadarjeni učenci imajo namreč zaradi svojega naziva pogosto težave z okoljem, privede lahko tudi do socialne izoliranosti. V teoretičnem delu so predstavljene definicije nadarjenosti, odnos med nadarjenostjo in talentiranostjo. V nadaljevanju so predstavljene stopnje prepoznavanja nadarjenih učencev in delo z njimi ter s tem povezana temeljna načela. Sledi opis značilnosti nadarjenih učencev in področja osebnostnih lastnostih te skupine učencev. Podrobneje je predstavljena tudi socialna sprejetost nadarjenih učencev in težave, s katerimi se srečujejo v socialnem okolju. Zatem sledi še opis, kako šolsko okolje vpliva na socialno sprejetost nadarjenih učencev, kako je z njihovo samopodobo in kakšna morata biti svetovanje in podpora za te učence. Cilj empiričnega dela je raziskati in analizirati stališča študentov razrednega pouka do socialne sprejetosti nadarjenih učencev v osnovni šoli. Osredotočili smo se predvsem na to, ali študentje menijo, da nadarjeni učenci v osnovni šoli med vrstniki zavzemajo dober ali slab sociometrični položaj in ali študentje menijo, da je to odvisno od učenčevega spola – torej, ali študentje menijo, da so nadarjene deklice med vrstniki bolj priljubljene kot dečki ali menijo, da so nadarjeni dečki med vrstniki bolj priljubljeni kot deklice. Zanimalo nas je tudi, ali letnik študija razrednega pouka vpliva na stališča študentov do socialne sprejetosti nadarjenih učencev v osnovni šoli. Za raziskavo smo uporabili dekriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja, v raziskavi pa je sodelovalo 200 študentov od 1. do 4. letnika. V vsakem letniku je bilo anketiranih 50 študentov. Ugotovili smo, da večina študentov meni, da so nadarjeni učenci v osnovni šoli med vrstniki slabo sprejeti. Ugotovili smo tudi, da večina študentov meni, da spol ne vpliva na socialno sprejetost nadarjenih učencev. Rezultati so prav tako pokazali, da se stališča študentov razrednega pouka do socialne sprejetosti nadarjenih učencev v osnovni šoli delno razlikujejo glede na njihov letnik študija. Do statistično značilnih razlik je prišlo pri 8 trditvah, to so: - nadarjeni učenci v osnovni šoli so med sošolci slabo sprejeti, - nadarjeni učenci v osnovni šoli imajo težave pri vključevanju v interakcije s sošolci, - nadarjeni učenci v osnovni šoli so pogosto izolirani s strani svojih sošolcev, - nadarjeni učenci v osnovni šoli se pogosto kar sami umaknejo pred sošolci, - nadarjeni učenci v osnovni šoli lahko občutijo izoliranost tudi s strani svojih bratov/sester, - kadar so nadarjeni učenci izolirani s strani svojih sošolcev, se lahko zgodi, da za svojo drugačnost začnejo kriviti sebe, - nadarjene učence v osnovni šoli vrstniki pogosto izolirajo tudi zato, ker jih imajo za posebne ljudi, - nadarjeni učenci v osnovni šoli so slabše sprejeti med vrstniki kot nenadarjeni.
Ključne besede: Nadarjeni učenci, delo z nadarjenimi učenci, socialna sprejetost nadarjenih učencev, osnovna šola, odkrivanje nadarjenosti.
Objavljeno: 21.07.2021; Ogledov: 121; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

2.
Skrb za nadarjene nekoč, danes in jutri
Zala Fras, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se odločili raziskati, kako se je delo z nadarjenimi učenci spremenilo iz preteklosti do danes ter kako se bo delo z njimi razvijalo v prihodnje. V teoretičnem delu so predstavljene glavne razlike med nadarjenostjo, inteligentnostjo in ustvarjalnostjo. Predstavljen je zakonski okvir za izobraževanje nadarjenih učencev skozi preteklost vse do današnjega časa, proces evidentiranja in odkrivanja nadarjenih ter delo z nadarjenimi učenci in vloga učiteljev pri delu z njimi. V teoretični del smo vključili tudi sodobne didaktične pristope za delo z nadarjenimi učenci ter pomen in vpliv družine na razvoj otrokove nadarjenosti. V empiričnem delu smo anketirali učitelje različnih šol po Sloveniji z namenom, da bi raziskali ustreznost učiteljeve izobrazbe za delo z nadarjenimi učenci v preteklosti in danes, vlogo učiteljev, razrednih učiteljev, svetovalnih delavcev in ravnateljev pri poučevanju nadarjenih učencev v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, prilagajanje pouka za nadarjene učence v preteklosti in danes, sodelovanje učiteljev s starši nadarjenih otrok ter zasnovanost slovenskega šolskega sistema pri delu z nadarjenimi učenci. Na podlagi dobljenih rezultatov lahko sklenemo, da se skrb za nadarjene učence iz preteklosti do danes ni bistveno spremenila. Vendar pa sodelujoči učitelji za prihodnje menijo, da se bo njihova vloga pri skrbi za nadarjene učence spremenila.
Ključne besede: nadarjeni učenci, poučevanje, zakonodaja, odkrivanje nadarjenih, delo z nadarjenimi, didaktični pristopi, vpliv učiteljev
Objavljeno: 06.05.2021; Ogledov: 180; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

3.
Delavnice za nadarjene učence od 3. do 5. razreda osnovnošolskega izobraževanja
Blaž Kavčič, Katja Kramljak, 2021, magistrsko delo

Opis: Za nadarjene učence so značilne nadpovprečne sposobnosti in specifične lastnosti na vsaj enem izmed področij, kot so: miselno-spoznavno, učno-storilnostno, motivacijsko in socialno-čustveno področje. Šola jim mora zato zagotavljati ustrezne pogoje, med katerimi so prilagojene vsebine, metode in oblike dela, obiskovanje dodatnega pouka in individualna ter skupinska pomoč. Namen magistrskega dela je bil izdelati delavnice za nadarjene učence, ki bi zajemale naslednja področja: ustvarjalno, socialno-emocionalno, gibalno, kognitivno in naravoslovno področje, s katerimi bodo učenci razvijali svoje sposobnosti, hkrati pa si bodo oblikovali celostno osebnost, učiteljem pa bodo v pomoč pri delu z nadarjenimi učenci. Delavnice so namenjene učencem od 3. do 5. razreda osnovne šole, v skupini po 15 učencev in trajajo od 2 do 4 šolske ure. Povezujejo se skozi izmišljeno zgodbo o potovanju na tuj planet, kjer učenci spoznajo veliko o sebi in o svetu, ki jih obdaja.
Ključne besede: nadarjeni učenci, delavnice, celosten osebnostni razvoj, nadpovprečne sposobnosti, nadarjenost
Objavljeno: 07.04.2021; Ogledov: 227; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (4,99 MB)

4.
ZGODNJE PREPOZNAVANJE IN DELO Z NADARJENIMI OTROKI V VRTCIH ŠALEŠKE DOLINE
Staša Ledinek, 2015, magistrsko delo

Opis: Nadarjeni otroci predstavljajo tisti del družbe, ki bodo krojili njeno prihodnost; zato moramo že danes poskrbeti za njihov razvoj. Strokovnjaki namreč vedno bolj ugotavljajo, kako pomembno je odkrivanje in ukvarjanje z nadarjenostjo že v predšolskem obdobju. Čeprav na področju predšolske vzgoje v Sloveniji ni sprejetih zakonskih določb glede nadarjenih predšolskih otrok, je smiselno s sistematičnim delom začeti čim prej, saj so otrokova prva leta ključna za nadaljnji razvoj. Ker menimo, da je to področje, ki bi ga bilo potrebno urediti, smo se odločili za to tematiko raziskovanja. V teoretičnem delu je definirana nadarjenost, opisane so vrste nadarjenosti, značilnosti nadarjenih otrok, zakonske opredelitve in podlage omenjenega področja, velik del pa je posvečen zgodnjemu odkrivanju, vlogi vrtca in staršev ter delu z nadarjenimi otroki. V empiričnem delu so predstavljene analize ocen števila nadarjenih otrok v vrtcih Šaleške doline, katere vrste nadarjenosti prepoznavajo strokovni delavci v predšolski dobi, mnenja vzgojiteljev, pomočnikov vzgojiteljev in svetovalnih delavcev o lastni usposobljenosti za prepoznavanje in delo z nadarjenimi, kakšnih oblik in načinov dela se vprašani poslužujejo pri delu z nadarjenimi ter raziskali njihova mnenja glede področja obravnave nadarjenih v vrtcu. Ugotovili smo, da se sodelujoči v raziskavi zavedajo pomembnosti odkrivanja in dela z nadarjenimi predšolskimi otroki, vendar jih k tovrstnemu delu ne obvezuje nobena zakonodaja in je dejansko delo na tem področju odvisno od interesa posameznika.
Ključne besede: nadarjeni, predšolsko obdobje, zgodnje odkrivanje, delo z nadarjenimi, vloga vzgojitelja, svetovalni delavec
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 147; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

5.
Vloga šole pri razvijanju specifičnih talentov učencev na področju športa, kot jo zaznavajo učitelji in učenci
Saša Babšek, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil poglobljeno raziskati načine dela z učenci, ki so nadarjeni na gibalnem področju, in ugotoviti, ali ter kako lahko šole še dodatno pomagajo športno nadarjenim učencem, ki so že vključeni v izvenšolska športna društva, pri razvijanju njihovega talenta. Želela sem izvedeti mnenja športno nadarjenih učencev in učiteljev športa o tem, kako njihove šole poskrbijo za športno nadarjene. V raziskavo je bilo vključenih 22 športno nadarjenih učencev od 5. do 9. razreda in njihovi učitelji športa. Intervjuje sem opravila na šestih osnovnih šolah iz Dravinjske doline in njene okolice. Zbrane podatke sem obdelala s postopkom kvalitativne analize v šestih korakih: ureditev podatkov, določitev enot kodiranja, kodiranje, definiranje pojmov, definiranje kategorij in teoretična formulacija. Šole na področju športno nadarjenih že kar nekaj naredijo za te učence, jim omogočajo pogoje za športno udejstvovanje, saj omogočajo izvajanje nekaterih dejavnosti, dodatne ure športa, dobrega učitelja športa, jih prijavljajo in vozijo na šolska športna tekmovanja ter jim omogočajo status športnika. Šole jim nudijo številne aktivnosti, ki pa se izvajajo zelo redko, kot so delavnice za nadarjene, športni odmori, šolska športna tekmovanja in šolo v naravi. Ampak tako športno nadarjeni učenci kot njihovi učitelji športa se strinjajo, da lahko šole še dodatno pomagajo športno nadarjenim. Predlagajo, da bi jim šole omogočile več ur športa, učitelji predlagajo, da bi ure športa za nadarjene dodali v redni urnik učencev, potem, da bi se za njih na splošno organiziralo več dejavnosti, kot so razne delavnice in tabori, da bi jim na šolah omogočili še več različnih športov, predlagajo tudi, da bi bilo dobro, če bi sodelovali učitelji športa ter trenerji otrok. Učitelji predlagajo tudi, da bi šole poskrbele za večjo usposobljenost učiteljev športa na področju nadarjenih, da bi tudi v prvi triadi ure športa poučevali učitelji športa. Navedli pa so tudi, da bi bile potrebne spremembe v sistemu pri prepoznavanju športno nadarjenih.
Ključne besede: nadarjenost, talent, nadarjeni učenci, športno nadarjeni učenci, vloga šole
Objavljeno: 25.10.2019; Ogledov: 514; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

6.
Priprava učiteljev na delo z učenci s posebnimi potrebami in na delo z nadarjenimi učenci
Valentina Perenčević, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Priprava učiteljev na delo z učenci s posebnimi potrebami in na delo z nadarjenimi učenci zajema teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je predstavljena opredelitev otrok s posebnimi potrebami in nadarjenih učencev, njihove prilagoditve, izobraževanje učiteljev ter posebej nadarjeni učenci, oblike podpore in pomoč učencem. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati empirične raziskave, v kateri so sodelovale učiteljice razrednega pouka. Z raziskavo smo želeli izvedeti, kako priprave potekajo, koliko časa trajajo, če pri tem uporabljajo kakšne pripomočke, kateri so ti pripomočki ter kakšne so podobnosti in razlike pri pripravi na delo z učenci s posebnimi potrebami ter za delo z nadarjenimi učenci. Ugotovili smo, da priprave potekajo sprotno, odvisno od učne snovi. Potekajo tako, da si učiteljice pripravijo konkretna ponazorila in učne pripomočke, diferencirajo naloge glede na individualiziran program. Največ se uporabljajo različni didaktični pripomočki. Ti učencem pomagajo usvajati znanje na različnih področjih. Prav tako so pri rokovanju z njimi samozavestnejši, spretnejši tako pri učenju kot kasneje tudi pri ocenjevanju znanja.
Ključne besede: Učenci s posebnimi potrebami, nadarjeni učenci, prilagoditve.
Objavljeno: 19.09.2019; Ogledov: 490; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

7.
Učinek računalniškega kognitivnega treninga prostorske navigacije na kognitivne sposobnosti pri nadarjenih učencih
Barbara Slatenšek, 2018, magistrsko delo

Opis: Prostorska navigacija je kompleksna kognitivna sposobnost, ki je nujna za vsakodnevno delovanje v okolju in je odvisna od širokega spektra kognitivnih sposobnosti (Moffat, 2009). Namen magistrske naloge je bil preveriti učinek računalniškega kognitivnega treninga prostorske navigacije na nekatere kognitivne sposobnosti pri nadarjenih učencih. Bolj specifično nas je zanimalo, ali lahko s kognitivnim treningom prostorske navigacije vplivamo na povečanje obsega kratkoročnega spomina, delovnega spomina, vizualno prostorskega spomina, besednega spomina, na izboljšanje hitrosti procesiranja informacij in izvršilnih funkcij. V raziskavi so sodelovali učenci 5. in 6. razreda osnovne šole, ki so bili identificirani kot nadarjeni učenci in so hkrati na testu inteligentnosti (SPM) dosegli vsaj nadpovprečen rezultat. Končni vzorec je obsegal 13 udeležencev v eksperimentalni skupini in 15 udeležencev v kontrolni skupini. Intervencija je zajemala 8 srečanj po 45 minut v razmiku enega tedna. Kontrolna skupina je bila med tem časom pasivna. Rezultati analize variance za mešan načrt so pokazali velik in statistično pomemben učinek interakcije med časom in skupino pri hitrosti procesiranja, prav tako se je pokazal velik učinek interakcije med časom in skupino pri takojšnem priklicu vizualno prostorskega spomina. Pri ostalih odvisnih spremenljivkah učinek interakcije ni bil velik in statistično pomemben. Parni t-test je pri vseh odvisnih spremenljivkah pokazal statistično pomembno razliko med začetnim in končnim testiranjem pri eksperimentalni skupini, pri čemer so se vrednosti Cohenovega d gibale od srednjega do velikega učinka. Kognitivni trening prostorske navigacije se zdi uporaben kot oblika dela z nadarjenimi učenci, ki kažejo potenciale na intelektualnem področju.
Ključne besede: prostorska navigacija, kognitivni trening, virtualni labirint, kognitivne sposobnosti, nadarjeni učenci
Objavljeno: 08.10.2018; Ogledov: 731; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

8.
Delo z nadarjenimi učenci na področju likovne umetnosti - analiza stanja v slovenskih osnovnih šolah
Kaja Konc, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Delo z nadarjenimi učenci na področju likovne umetnosti – analiza stanja v slovenskih osnovnih šolah je nastalo z namenom proučiti trenutno stanje dela z likovno nadarjenimi učenci in oblikovati predloge za izboljšavo na tem področju. Gre za aktualno problematiko, ki je tako v svetu kot v Sloveniji, ne glede na številne raziskave, dokaj zapostavljena, saj je področje likovne nadarjenosti v vzgojno-izobraževalnem sistemu žal še vedno potisnjeno v ozadje. V teoretičnem delu smo najprej proučili dosedanja svetovna in domača vedenja s področja nadarjenosti, v nadaljevanju smo se usmerili na področje likovne nadarjenosti, ki predstavlja vodilno nit našega dela. V delu so predstavljene značilnosti likovno nadarjenih učencev, postopki identifikacije in prilagojene oblike dela z učenci, ki so nadarjeni na tem področju. V empiričnem delu predstavljamo rezultati raziskave, ki je potekala na slovenskih osnovnih šolah. S pomočjo anketnih vprašalnikov, ki smo jih v spletni obliki poslali učiteljem likovne umetnosti na slovenskih šolah, smo analizirali trenutno stanje dela z likovno nadarjenimi učenci. Ugotavljamo, da delo z nadarjenimi na likovnem področju na slovenskih šolah poteka po ustaljenih smernicah, ki jih narekuje Zakon o osnovni šoli in Učni načrt, vendar je na tem področju še veliko prostora za izboljšave. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo oblikovali predloge za izboljšave, ki jih predstavljamo v sklepnem delu magistrskega dela.
Ključne besede: osnovna šola, nadarjenost, likovna nadarjenost, likovno nadarjeni učenci, delo z likovno nadarjenimi učenci
Objavljeno: 23.04.2018; Ogledov: 678; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

9.
Delo z učno uspešnimi in učno manj uspešnimi nadarjenimi učenci
Saša Klančišar, 2018, magistrsko delo

Opis: Pravočasno odkrivanje nadarjenih učencev v osnovni šoli je zelo pomembno tako za njihov kognitivni kot tudi osebnostni razvoj. Nikakor pa ne smemo pozabiti na tiste učence, pri katerih se njihovi potenciali in talenti ne kažejo z učnim uspehom, torej na učno manj uspešne nadarjene. Zaradi različnih vrst nadarjenosti je nujna diferenciacija učnega procesa. V praksi pa se učitelji večkrat soočajo s problematiko, kako čim bolj kakovostno diferencirati učni proces. Zato sem se odločila, da bo magistrska naloga temeljila na poglobljenem raziskovanju dodatnih dejavnosti, ki jih učitelji pripravijo za nadarjene učence. V teoretičnem delu sem predstavila različne definicije nadarjenosti, kakšne so značilnosti učno uspešnih nadarjenih učencev in kakšne učno manj uspešnih nadarjenih učencev ter kako jih odkrivamo. Predstavila sem vlogo učitelja in staršev, ki jo imajo pri odkrivanju nadarjenih ter povzela nekaj načinov, kako spodbujati razvoj nadarjenih. V empiričnem delu me je zanimalo, koliko dodatnih dejavnosti učitelji pripravijo za nadarjene učence, katere so te dejavnosti in kako so za dodatno delo nadarjeni učenci motivirani. Raziskavo sem izvedla pri učencih tretjih in četrtih razredov, za katere ugotavljam, da so za dodatne dejavnosti na splošno precej motivirani. Rezultati so pokazali, da se je neposredno pri pouku pojavljalo premalo raznolikih dodatnih dejavnosti oziroma so se pri določenih učnih predmetih pojavljali redko ali pa sploh ne.
Ključne besede: Nadarjeni, učno uspešni, učno manj uspešni, dodatne dejavnosti, diferenciacija.
Objavljeno: 30.01.2018; Ogledov: 738; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (939,16 KB)

10.
Doživljanje in izražanje medvrstniškega nasilja pri nadarjenih učencih
Vesna Podpečan, 2017, magistrsko delo

Opis: Tema magistrske naloge je medvrstniško nasilje; naš namen je bil analizirati, ali so nadarjeni učenci v osnovnih šolah vključeni v medvrstniško nasilje in kako. Osredotočili smo se tako na njihovo doživljanje (vloga žrtve) kot tudi izražanje medvrstniškega nasilja (vloga nasilneža). Z magistrskim delom smo želeli raziskati, v kolikšni meri je medvrstniško nasilje prisotno pri nadarjenih učencih v primerjavi z njihovimi vrstniki, tj. normativnimi učenci. V raziskavi je sodelovalo 200 učencev iz različnih šol, ki so obiskovali 6., 7., 8. in 9. razred. Izmed celotnega vzorca je bilo 23,5 % učencev identificiranih kot nadarjenih. Za pridobivanje podatkov o vključenosti učencev v različne oblike medvrstniškega nasilja smo uporabili uveljavljen vprašalnik “Lestvice medvrstniškega nasilja v šoli”, katerega avtorji so Cheng, Chen, Liu in Chen (2011, povzeto po Pečjak, 2014). Rezultati naše raziskave so pokazali, da tako v doživljanju kot izražanju medvrstniškega nasilja ne obstajajo statistično pomembne razlike med učenci, ki so identificirani kot nadarjeni, in normativnimi učenci. Ne glede na nadarjenost učencev se približno enako pogosto pojavljajo različne oblike nasilja pa tudi vloge, v katerih se pojavljajo učenci.
Ključne besede: nadarjeni učenci, medvrstniško nasilje, šola, vrstniki, dejavniki medvrstniškega nasilja
Objavljeno: 19.12.2017; Ogledov: 801; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici