| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 60
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
Nacionalnovarnostni sistem Republike Severne Makedonije : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Oliver Presilski, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu predstavljamo nacionalnovarnostni sistem Republike Severne Makedonije, organizacijo in način njegovega delovanja. Naloge sistema nacionalne varnosti Republike Severne Makedonije so uspešno obvladovati morebitno ogroženost družbe in njenih sestavnih delov, uresničevanje interesov prebivalcev in zaščita njihovih osnovnih pravic in temeljnih svoboščin, zapisanih v raznih mednarodnih dokumentih. Dolgoročni cilji politike nacionalne varnosti Republike Severne Makedonije so ohranjanje ter razvoj varnosti države in ustvarjanje pogojev za uresničevanje nacionalnih interesov države. Po razpadu Jugoslavije je Republika Severna Makedonija postala samostojna po mirni poti, kljub temu pa se je soočila z ogromnimi izzivi na varnostnem področju. Dinamika varnostnih dogajanj v novonastali državi izhaja iz odnosov med različnimi etničnimi skupnostmi in političnimi dejavniki ter iz vpliva sosednjih držav, Združenih držav Amerike in Evropske unije. Novi varnostni sistem je že na začetku imel veliko nalog. Moral je namreč nevtralizirati različne grožnje, kot so grožnje teritorialni suverenosti in neodvisnosti, grožnje, ki bi lahko pripeljale do vojne, in podobno. Severni Makedoniji je na zunanjepolitičnem področju največji izziv predstavljal politični spor z Grčijo, ki je zahtevala spremembo imena države Republika Makedonija. Po bilateralnem dogovoru z Republiko Grčijo se je Republika Makedonija preimenovala v Republiko Severno Makedonijo in s tem izpolnila še zadnji pogoj za vstop v zvezo Nato
Keywords: diplomske naloge, nacionalna varnost, nacionalnovarnostni sistem, sistem nacionalne varnosti, mednarodne integracije, Severna Makedonija
Published in DKUM: 16.05.2022; Views: 11; Downloads: 4
.pdf Full text (947,72 KB)

2.
Primerjava obveščevalno-varnostnih agencij - KGB (ZSSR), FSB (RF) in NSA (ZDA) : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Aldin Nuhanović, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Obveščevalne službe imajo v današnjem času izjemno velik pomen. Državnim voditeljem zagotavljajo ključne informacije za zagotavljanje nacionalne varnosti. Diplomsko delo je namenjeno primerjavi treh obveščevalnih agencij. V začetnem delu je predstavljena sovjetska obveščevalna agencija KGB, ruska FSB in ameriška NSA. Odbor za državno varnost ali KGB je bil glavna obveščevalna agencija v Sovjetski zvezi, ki je deloval od leta 1954 pa vse do razpada Sovjetske zveze. V svojem času je bil ena najboljših obveščevalnih agencij na svetu, mnogi pa so ga smatrali kot močnega nasprotnika ameriške CIA. Zvezna varnostna agencija ali FSB je glavna naslednica KGB, ki je nastala nekaj let po razpadu Sovjetske zveze. Ima velik vpliv v Ruski federaciji, mnogi pa jo danes smatrajo kot današnji ruski KGB. Nacionalna varnostna agencija ali NSA je najdražja, največja in najbolj skrivnostna ameriška obveščevalna agencija. Ukvarja se z elektronsko obveščevalno dejavnostjo in varovanjem ameriškega informacijskega sistema. V diplomskem delu je predstavljen njihov nastanek, struktura, organiziranost, naloge, delovanje in operacije. Po analizi podatkov je bila opravljena primerjava med agencijami, kjer so se ugotavljale podobnosti med njimi. Bilo je ugotovljeno, da sta si KGB in FSB med seboj zelo podobna, je pa med njima tudi nekaj razlik. Podobnost med njima je bila pričakovana glede na to, da je FSB glavni dedič KGB. NSA ima tudi nekatere podobnosti s KGB in FSB, vendar pa se v večini stvari od njih razlikuje.
Keywords: nacionalna varnost, obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, obveščevalne agencije, primerjave, Rusija, ZDA, Slovenija, diplomske naloge
Published in DKUM: 11.01.2022; Views: 166; Downloads: 27
.pdf Full text (1,05 MB)

3.
Delovanje NSA z vidika legitimnosti, legalnosti in moralnosti : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Manca Hauptman, 2021, undergraduate thesis

Abstract: National Security Agency (v nadaljevanju NSA), po slovensko Agencija za nacionalno varnost, je največja obveščevalna služba Združenih držav Amerike. Agencija izvaja visoko specializirane tehnološke dejavnosti, s katerimi zbira obveščevalne podatke, ki jih pridobiva s pomočjo kibernetskih operacij in informacijskih tehnoloških sredstev ter jih oblikuje v informacije, pomembne za učinkovito zagotavljanje nacionalne varnosti pred grožnjami ameriškim vladnim informacijskim sistemom in ameriškim življenjskim interesom. National Security Agency se je leta 1952, na podlagi tajnega memoranduma, preoblikovala iz Varnostne agencije za oborožene sile (AFSA). Ker velja za tajno organizacijo, je njeno delovanje prikrito javnosti, zato do sedemdesetih let 20. stoletja organizacije javnost ni poznala. NSA je vladna organizacija, zato jo opredeljujemo kot zakonito organizacijo, ki bi morala pri izvajanju svojega dela spoštovati ustavo in zakone. Najpomembnejše bi moralo biti spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin prebivalcev Združenih držav Amerike. Kršenje temeljnih človekovih pravic in svoboščin spodkopava legitimnost in moralnost delovanja NSA. Da bi NSA užival spoštovanje javnosti, bi si moral v večji meri prizadevati za legitimnost in moralnost svojega delovanja. Cilj NSA bi moral biti zagotavljanje nacionalne varnosti in spoštovanje prebivalstva oziroma vsakega posameznika.
Keywords: nacionalna varnost, Agencija za nacionalno varnost, cilji in naloge, Združene države Amerike, diplomske naloge
Published in DKUM: 12.11.2021; Views: 175; Downloads: 21
.pdf Full text (463,19 KB)

4.
Kadri kritične infrastrukture ob terorističnih dejavnostih
Inja Perić, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Kritična infrastruktura je infrastruktura, ki zaradi izpostavljenosti nevarnostim, grožnjam in tveganjem zahteva in potrebuje višje in konkretnejše stopnje varnosti, kot jih ima ostala infrastruktura. Vsebuje kritične točke, ki v primeru neustreznega delovanja, motenj, zaustavitev ali uničenja neposredno vplivajo na družbo in državo. Kadri, ki delujejo na področju kritične infrastrukture in njenih sektorjev, so upravljavci, ki morajo biti pravne osebe z dodeljenimi odgovornostmi in pristojnostmi. V večini primerov so to ministrstva, agencije in druge družbe. Kader, ki deluje na tem področju, mora biti deležen ustrezne usposobljenosti za delovanje na področju vodenja, upravljanja in sprejemanja odločitev glede delovanja in varnosti kritične infrastrukture. Sprejemanje odločitev glede varnosti je ključnega pomena za ustrezno delovanje kritičnih infrastruktur v vseh državah, razlog za to pa so številne grožnje, med katere spada v glavnem tudi terorizem. Kritična infrastruktura in njeno delovanje sta ključnega pomena za delovanje države, posledično njena varnost in zaščita posegata na področje nacionalne in mednarodni varnosti. Agencije, organizacije ter vojaška in policijska dejavnost vsake države s pomočjo povezovanja držav v zveze krepi kader kritične infrastrukture in varnost ter zaščito te. Terorizem je dejavnost, ki se v različnih oblikah ter vrstah izraža in pojavlja kot napad na različna področja kritične infrastrukture in njenih sektorjev. Je ena izmed večjih problematik, ki je globalna, boj proti terorizmu pa je izjemno zahteven. Cilj terorizma je povzročanje strahu in izkazovanje moči z doseganjem cilja, ki se kaže v obliki škodoželjnih napadov, ki povzročajo škodo, krize ter zahtevajo in terjajo številne žrtve. Cilj kadra, ki deluje na področju kritične infrastrukture, je sprejemanje ukrepov in odločitev, s katerimi bi se odpravila grožnja terorizma.
Keywords: kritična infrastruktura, teroristična dejavnost, nacionalna varnost, mednarodna varnost
Published in DKUM: 23.09.2021; Views: 188; Downloads: 35
.pdf Full text (929,44 KB)

5.
Demokratični nadzor varnostno-obveščevalnih služb v Kanadi : magistrsko delo
Aljaž Osrajnik, 2021, master's thesis

Abstract: Pojem demokratičnega nadzora v najširšem pomenu besede zajema različne pojavne oblike nadzora, ki se razlikujejo glede na način izvedbe, vsebino nadzora, čas, v katerem se izvaja, in ne nazadnje izvajalca nadzora. Z izvajanjem nadzora nadzorni organi ugotavljajo spoštovanje sistemske ureditve izvajane dejavnosti in drugih kontrolnih elementov. Najpogostejše dileme, s katerimi se pristojni nadzornih organov srečujejo v praksi, se navezujejo na vprašanja, povezana s spoštovanjem zakonitosti in legitimnosti obveščevalno-varnostne dejavnosti, vprašanja o ustreznosti zakonskih podlag, spoštovanje človekovih pravic in svoboščin ter spoštovanje ostalih z ustavo varovanih pravic posameznikov. Tehnološki napredek je mnoge države izpostavil novim sodobnim grožnjam v kibernetskem prostoru. Zaradi naraščajoče uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij za doseganje političnih, gospodarskih, vojaških in drugih ciljev so se bile moderne demokracije primorane soočiti z novimi izzivi, povezanimi z obvladovanjem asimetričnih groženj in na drugi strani z varovanjem vrednot demokratične družbe. Kanada ni bila izjema. Deležniki nacionalnovarnostnega sistema v Kanadi so se vse od leta 1984 pa do danes neprestano razvijali in rastli, medtem ko je sistem nadzora ostal na nivoju osemdesetih let prejšnjega stoletja. Vse do leta 2019 so bili predmet stalnega nadzora zgolj Kanadska varnostno-obveščevalna služba (Canadian Security Intelligence Service, CSIS), Agencija za varnost elektronskih komunikacij (Communication Security Establishment, CSE) in Kraljeva kanadska konjeniška policija (Royal Canadian Mounted Police, RCMP). Da bi se učinkovito zoperstavila modernim grožnjam ter težnjam k izboljšanju sistema nadzora nad delom obveščevalno-varnostnih služb in ostalih deležnikov nacionalnovarnostnega sistema, je Kanada v letu 2019 sprejela zakonodajno reformo (Bill C-59), ki predstavlja novo pravno, institucionalno in metodološko podlago za delovanje deležnikov nacionalnovarnostnega sistema in izvajanje demokratičnega nadzora obveščevalno-varnostnih služb. S sprejetjem zakonodajnih sprememb je Kanada sledila demokratičnim normam mednarodne obveščevalne skupnosti in zavezništvu petih držav (Five Eyes Intelligence Community): Avstraliji, Novi Zelandiji, Združenemu kraljestvu in Združenim državam Amerike; te so obsežnejše sistemske rešitve in dobre prakse na področju nadzora nad delom obveščevalnih in varnostnih služb v svoj sistem vpeljale že pred časom.
Keywords: magistrska dela, Kanada, demokratični nadzor, nadzorni organi, človekove pravice, varnostno-obveščevalna dejavnost, nacionalna varnost
Published in DKUM: 08.06.2021; Views: 297; Downloads: 34
.pdf Full text (4,81 MB)

6.
Nevladne organizacije, njihova pravna ureditev ter njihov pomen za nacionalno varnost : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Anita Jerina, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Varnost je pomembna tako na nivoju posameznika, kot tudi na nivoju naroda oziroma širše, globalno. Nacionalno varnost v Republiki Sloveniji opredeljuje Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije. Slovenija se srečuje s tremi vrstami varnostnih tveganj, in sicer z globalnimi, nadnacionalni in nacionalni viri ogrožanja nacionalne varnosti. V prvi vrsti za varnostni sistem skrbijo državni organi kot sta policija in vojska. Pri zmanjševanju tveganj, predvsem na področju socialne varnosti, pa imajo pomembno vlogo tudi nevladne organizacije. Nevladne organizacije so pravno organizirane kot društva, zavodi in ustanove. V diplomskem delu je podrobneje predstavljeno delovanje nevladnih organizacij na področju socialnega varstva, natančneje pa Društvo za nenasilno komunikacijo, ki je nevladna, humanitarna organizacija s statusom društva v javnem interesu.
Keywords: diplomske naloge, varnost, nacionalna varnost, nevladne organizacije, socialno varstvo
Published in DKUM: 19.01.2021; Views: 308; Downloads: 43
.pdf Full text (1,10 MB)

7.
Sendajski okvir in njegova nacionalna aplikacija
Neža Kozjek, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Skozi diplomsko nalogo smo proučevali problematiko poznavanja ter uvajanja Sendajskega okvira v nacionalne strateške dokumente. Sendajski okvir je prostovoljna listina, ki je bila sprejeta na tretji svetovni konferenci na Japonskem. Okvir je sestavljen za obdobje 2015 do 2030. Glavni namen tega strateškega dokumenta je zmanjšanje tveganj nesreč. V teoretičnem delu smo najprej predstavili Hjoški okvirni akcijski načrt, ki je predhodnik Sendajskega okvira. Nato smo podrobneje predstavili Sendajski okvir ter njegovo implementacijo v Republiki Sloveniji. Sendajski okvir v svoji vsebini opisuje pomen upravljanja in obvladovanja s tveganji, zato smo se v nadaljevanju osredotočili na tveganja. Po tem je sledil opis zakonodaje v zvezi z naravnimi in drugimi nesrečami v Republiki Sloveniji. Teoretični del vsebuje tudi nacionalni sistem in nacionalno varnost Republike Slovenije. V nadaljevanju smo predstavili in analizirali rezultate raziskave, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Empirični del diplomske naloge je bil sestavljen z namenom poznavanja Sendajskega okvira med posamezniki. Poleg tega je bil namen anketnega vprašalnika posameznikom predstaviti pomembnost uvajanja Sendajskega okvira v nacionalne strateške dokumente. Rezultati so pokazali, da večina anketirancev še nikoli ni slišala za Sendajski okvir. Večina se jih strinja, da je tveganja potrebno obvladovati in z njimi upravljati. Sendajski okvir opisuje tudi implementacijo tako na nacionalni kot tudi regionalni in lokalni ravni. Anketiranci se strinjajo, da bi država morala spodbujati obvezne aktivnosti, ki bi zmanjšale tveganja nesreč in s tem sledila ciljem Sendajskega okvira.
Keywords: Sendajski okvir, tveganje, upravljanje in obvladovanje, naravna ali druga nesreča, nacionalna varnost.
Published in DKUM: 03.11.2020; Views: 312; Downloads: 28
.pdf Full text (1,53 MB)

8.
Okolje kot dejavnik (ne)stabilnosti
Maj Fritz, 2011, review article

Abstract: Namen prispevka: Namen prispevka je predstaviti dejstvo, da spremembe okolja vplivajo na varnostno okolje v državah in v regijah po svetu. Tradicionalni indikatorji, s katerimi ocenjujemo varnostno okolje v neki državi ali regiji, so znani. Navadno so vezani na ekonomsko, politično in socialno okolje države ali regije, na delovanje državne uprave, sodstva, na stopnjo korupcije in kriminala. Okoljske spremembe in naravni viri (navadno njihova omejenost) imajo vpliv na varnostno situacijo v posameznih državah in regijah. Zato bi moralo stanje okolja v državah in regijah postati tudi eden od ključnih indikatorjev, na podlagi katerega se ocenjuje varnostno okolje posamezne države ali regije v svetu. Metode: Za namen prispevka so bile uporabljene ključne kvalitativne metode, deskriptivna metoda, analiza vsebin, primarnih in sekundarnih virov. Ugotovitve: Ugotavljamo, da se države, mednarodne organizacije, predvsem pa nevladne organizacije že vsaj 30 let zavedajo globalnih klimatskih sprememb in s tem sprememb okolja in okoljske varnosti. Države po svetu okoljske grožnje uvrščajo med grožnje nacionalni varnosti in v ta namen pripravljajo različne strategije delovanja v boju proti okoljskim spremembam. Tradicionalni indikatorji stopnje varnostne ogroženosti so znani in definirani. Na njihovi podlagi izdelujejo svoje ocene mednarodne organizacije, obveščevalne službe, instituti, nevladne organizacije in različne znanstvene ustanove. Indikatorje, s katerimi bi merili vpliv okolja na potencialni konflikt, pa bo potrebno še identificirati in jih določiti. Omejitve raziskave: Raziskava je omejena na javno dostopne vire. Praktična uporabnost: Vsebina informira širok krog zainteresirane javnosti o okoljskih spremembah kot možnem vzroku napetosti in konfliktov v državah in regijah ter o pomembnosti, da se okoljski indikatorji upoštevajo pri ocenjevanju varnostnega okolja. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek utemeljuje, da je ena od možnih posledic globalnih okoljskih sprememb tudi konflikt večjih ali manjših razsežnosti. To ima posreden vpliv tudi na nacionalno varnost držav, ki na območje pošljejo vojaške enote v operacijo kriznega odzivanja in za stabilizacijo razmer, zato bi moralo okolje postati eden od opozorilnih indikatorjev glede varnostnega okolja v neki državi ali regiji.
Keywords: okolje, okoljska varnost, nacionalna varnost, konflikti
Published in DKUM: 12.05.2020; Views: 281; Downloads: 25
URL Link to file
This document has many files! More...

9.
Islam in varnost : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Edin Imamović, 2017, undergraduate thesis

Abstract: S pričujočim diplomskim delom se nismo hoteli dotakniti islama kot svetovne vere, temveč smo raziskavo usmerili na področje Republike Slovenije. Predstavili smo islam na Slovenskem in njegov razvoj ter stališče medijev do njega. Namen diplomskega dela je objektivni prikaz vere islam in odnosa do islama v Republiki Sloveniji ter raziskati, koliko smo seznanjeni z njim. V diplomskem delu so predstavljeni tudi običaji in opravljanje muslimanskih obveznosti, vendar ne v smislu predstavitve vere, ampak njenih prvin in tega, da nikakor ne spodbuja k terorizmu in z njim povezanim kaznivim dejanjem. V omenjenem diplomskem delu smo uporabili klasični raziskovalni teoretični pristop z vključitvijo anket in intervjujev. Rezultate smo ponazorili s tabelami. V zadnjem delu diplomskega dela smo ovrgli ali potrdili hipoteze. S pomočjo strokovne literature smo ugotovili, da slovenski mediji sledijo stereotipu tujih medijev. Anketne vprašalnike je izpolnilo 16 članov muslimanske skupnosti. Muslimani se v Republiki Sloveniji počutijo varne in so zadovoljni s svojim statusom. Opravili smo tudi kratek intervju z Nevzetom Porićem, tajnikom islamske skupnosti v Sloveniji.
Keywords: islam, islamska skupnost, integracija, Koran, mediji, varnost, nacionalna varnost, terorizem, diplomske naloge
Published in DKUM: 28.06.2017; Views: 1073; Downloads: 110
.pdf Full text (607,15 KB)

10.
Varnostne razsežnosti migrantske krize v Nemčiji : diplomsko delo univerzitetnega študija
Maja Marković, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V prvi polovici leta 2015 se je začela migrantska kriza v Evropi, ki se nadaljuje še danes. Migranti v Evropo prihajajo tako legalno kot ilegalno predvsem iz držav Bližnjega vzhoda in Severne Afrike, kjer vladajo izredne razmere zaradi vojne, nasilja in revščine. Država, na katero cilja večina migrantov, je Zvezna republika Nemčija (ZRN). Slednja ima zelo pestro migracijsko zgodovino, zato ni nič nenavadnega, da je ob tej krizi migrantom odprla svoja vrata. Med glavnimi razlogi za sprejetje te odločitve je sedanji nemški demografski režim, ki za dobro gospodarsko prihodnost potrebuje mlado delovno silo. Sledijo mu nemška ustava, evropsko in mednarodno pravo. Slednje jim narekuje določene dolžnosti, ki jih je kot država podpisnica dolžna v takšnih primerih, kot je sedanja migrantska kriza, izvesti. Da bi zagotovili nadzor in notranjo varnost pri tako množičnem pritoku ljudi v državo, ima ZRN oblikovane zakone, integracijske načrte, azilne postopke in procese, skozi katere morajo migranti in begunci. Pri tem sodeluje več državnih in nedržavnih organov in organizacij. Med glavne grožnje varnosti zaradi problema migracij sodijo vse oblike političnega ekstremizma, islamizacija, terorizem ter porast splošnega in organiziranega kriminala. To se je tudi pokazalo v porastu tovrstne kriminalitete v zadnjem obdobju. Poseben problem pri tem predstavljajo tudi medkulturne razlike.
Keywords: migracije, migranti, migrantska kriza, politika odprtih vrat, varnostna politika, nacionalna varnost, Nemčija, diplomske naloge
Published in DKUM: 30.05.2017; Views: 1533; Downloads: 147
.pdf Full text (452,02 KB)

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica