| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Zbirka avtorskih skladb za osnovnošolske zbore kot sredstvo za razvoj in oblikovanje vrednot
Nataša Kocjančič, 2020, master's thesis

Abstract: Vsak posameznik je edinstven in se po kombinaciji svojih osebnostnih lastnosti razlikuje od drugih ljudi. Na njegovo delovanje poleg kompleksnih duševnih procesov vplivajo tudi samodejavnost, dednost in okolje. V času osnovnošolskega izobraževanja, ko otroci doživljajo velike razvojne spremembe, velik del svojega časa preživijo v šoli, kjer nanje pomembno vplivajo vrstniški odnosi in odnosi z učitelji. Otroci in mladostniki si vrednotni sistem, po katerem se ravnajo, oblikujejo tako sami kot tudi znotraj socialnih skupin, kot je pevski zbor. Sodelovanje v zborih učinkuje na kognitivno, psihomotorično, afektivno in socialno področje osebnostnega razvoja, pri čemer imajo pomembno mesto tudi zborovodje. Njihova vloga se prek poznavanja didaktičnih načel kaže v pozitivni motivacijski naravnanosti, nepristranskem ocenjevanju, enakovrednem obravnavanju, spodbujanju glasbenega doživljanja in primerni izbiri glasbenih vsebin. Z navedenim lahko vplivajo na razvoj učenčevih motivacijskih ciljev, ki spodbujajo oblikovanje vrednot. Magistrsko delo kot sredstvo za razvoj in oblikovanje vrednot podaja zbirko avtorskih skladb, v kateri vsaka skladba izpostavlja po eno vrednoto. Vsaki skladbi je dodan tudi predlog za dejavnost, ki učence spodbuja k nadaljnjemu razmisleku o poudarjeni vrednoti.
Keywords: osebnost, vrednote, načrtovanje glasbene vzgoje, pevski zbor v osnovni šoli, avtorske skladbe
Published: 06.08.2020; Views: 232; Downloads: 42
.pdf Full text (9,00 MB)

2.
RAZLIKE V POUČEVANJU GLASBENE VZGOJE V PRVEM VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEM OBDOBJU MED SLOVENIJO IN PORTUGALSKO
Katarina Jurič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Razlike v poučevanju glasbene vzgoje v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju (VIO) med Slovenijo in Portugalsko smo obravnavali vpliv glasbene vzgoje, vlogo učitelja v osnovnošolskem izobraževanju, predstavili izobraževalni sistem obeh držav in znotraj učnih načrtov primerjali učne cilje glasbene vzgoje v prvem VIO. V empiričnem delu smo s pomočjo raziskave, ki smo jo izvedli junija 2011 na Portugalskem in januarja 2012 v Sloveniji na populaciji stotih razrednih učiteljev, ugotavljali ali obstajajo razlike pri poučevanju glasbene vzgoje v prvem VIO med državama. Izsledki empirične raziskave so pokazali, da obstajajo razlike in podobnosti v poučevanju glasbene vzgoje v prvem VIO med državama. Razlike, ki jih pripisujemo predvsem stopnji strokovne podkovanosti učiteljev in raznolikosti učnih načrtov obeh držav, najdemo v učiteljevi samostojnosti poučevanja, v organizacijski strukturi in umeščenosti glasbene vzgoje v tedenski urnik, v izkušnjah poučevanja glasbene vzgoje, podobnosti pa najdemo v uporabi učnih metod, v integraciji glasbene vzgoje z drugimi predmeti, v odnosu učencev do glasbene vzgoje itd. Glede na ugotovitve raziskave bi bilo treba razmisliti o ustrezni začetni usposobljenosti učiteljev za poučevanje umetnostnih predmetov kot tudi o premišljenem sistemu stalnega strokovnega izpopolnjevanja, ki bi jim omogočil dopolnjevanje znanja in razvoj spretnosti.
Keywords: slovenski izobraževalni sistem, portugalski izobraževalni sistem, učni cilji za glasbeno vzgojo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, razlike v poučevanju glasbene vzgoje med državama – Slovenijo in Portugalsko
Published: 12.07.2013; Views: 1213; Downloads: 98
.pdf Full text (1,12 MB)

3.
ODNOS UČENCEV NIŽJE GLASBENE ŠOLE DO UČNE SNOVI PRI INŠTRUMENTU
Boštjan Baša, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Glasbena vzgoja ima pri razvoju posameznika velik pomen, zato si prizadevamo za čim bolj kakovostno izobraževanje tako v splošno vzgojno-izobraževalnih ustanovah kot tudi v strokovnih, to je glasbenih šolah. Ker želimo otroke navdušiti za vrednote, ki jih ponuja glasbena umetnost, je zelo pomembno, kako pristopamo k uresničitvi tega cilja. Osredotočiti se moramo na kakovostno vodenje otroka, ki zahteva visoko strokovno glasbeno in pedagoško znanje učitelja, ter na sprotno preverjanje učenčevega napredka in odnosa do glasbenih vsebin, s katerimi se srečuje pri pouku inštrumenta. V teoretičnem delu diplomske naloge so obravnavani različni načini vzgoje učencev v glasbenih šolah, s pomočjo katerih naj bi znali vrednotiti umetniško glasbo in jo razlikovati od drugih glasbenih zvrsti. S tem spoznanjem bi znali razlikovati med kakovostno in manj kakovostno glasbo. Namen raziskave pa je bil ugotoviti, kako vzpostaviti pozitiven odnos med učiteljem in učencem, med učencem in učno snovjo, da bi učenec dozorel v ljubitelja glasbene umetnosti in/ali osebnost, ki se bo z glasbo ukvarjala profesionalno. Empirični del diplomskega dela smo izvedli s pomočjo ankete med učenci, ki obiskujejo glasbeno šolo. Z analizo odgovorov smo ugotovili, da so se za obisk glasbene šole odločili večinoma po svoji volji in zaradi veselja do glasbe. Skladbe, ki so v programu pri pouku na nižji stopnji glasbene šole, bi bilo treba prilagoditi glede na zmožnost učenca, klasični glasbi pa bi bilo treba nameniti več pozornosti. Z izbiro inštrumenta so anketirani večinoma zadovoljni in so se zanj odločili po lastni volji. Z delom mentorja se anketiranci strinjajo in si ne želijo nobenih sprememb. Trema pred in med nastopom je še vedno težava, vendar bi jo bilo mogoče z ustrezno motivacijo in spodbujanjem učencev pri igranju inštrumenta postopno odpraviti. Tako bi učenci tudi rajši nastopali. Šolski orkestri so zelo priljubljeni, prav tako program, ki ga učenci igrajo. Anketirani imajo najraje pouk inštrumenta, vendar sta prav tako pomembna nauk o glasbi in orkester, zato bi ju bilo smiselno izenačiti s poukom inštrumenta. Prav tako bi bilo treba nameniti večji poudarek veselju do petja. Anketirani se v glasbeni šoli počutijo dobro in večinoma ne bi spreminjali ničesar.
Keywords: socialnopsihološki in osebnostno specifični razlogi za nagnjenja, glasba in vzgoja, osebnost in razvoj, metodološki sistem glasbene vzgoje in izobraževanja, individualni pouk, odnos učencev do učne snovi
Published: 03.07.2012; Views: 2748; Downloads: 193
.pdf Full text (6,59 MB)

4.
GLASBENE PREFERENCE PREKMURSKIH IN ŠTAJERSKIH PETOŠOLCEV
Andrej Kosednar, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Izraz glasbena preferenca označuje človekova nagnjena do določene glasbene zvrsti. Ker je v današnji masovni glasbeni industriji ogromno glasbenih zvrsti, se pojavlja vprašanje, katere so tiste zvrsti glasbe, ki jih ljudje največ preferirajo. V diplomskem delu nas zanimajo glasbene preference prekmurskih in štajerskih petošolcev. Pri celostnem razvoju so osvetljene funkcije glasbene vzgoje, glasbeno razvojne značilnosti ter glasbene preference. Namen empirične raziskave, v katero je vključenih 100 prekmurskih in 100 štajerskih petošolcev, je bil raziskati, kakšne so glasbene preference teh učencev. Anketne vprašalnike smo primerjali glede na spol in kraj bivanja anketiranca. Uporabljena je deskriptivna metoda empiričnega pedagoškega raziskovalnega dela. Rezultati glede na spol kažejo, da obstajajo statistično pomembne razlike v kvantiteti poslušanja glasbe v družbi prijateljev, poslušanju glasbe v krogu družine, doma ter v všečnosti glasbenih zvrsti. Glede na kraj bivanja obstaja razlika v poznavanju nekaterih glasbenih zvrsti in všečnosti glasbenih zvrsti. Če gledamo na splošno, je tako enim kot drugim najljubša tuja zabavna glasba, raziskava tudi prikazuje, da ni razlik v vzrokih za poslušanje njim najljubše glasbene zvrsti glede na spol in kraj bivanja, saj kot najpomembnejšega oboji navajajo melodijo. Ugotovili smo, da tudi predadolescenti glasbene zvrsti poznajo in preferirajo različno, podobno kot njihovi vrstniki po svetu. Za večje poznavanje in preferiranje različnih glasbenih zvrsti bi bilo potrebno otrokom predstaviti in večkrat predvajati različno glasbo.
Keywords: glasba, glasbene preference, glasbene zvrsti, funkcije glasbene vzgoje, glasbeni razvoj otroka
Published: 12.06.2012; Views: 1862; Downloads: 176
.pdf Full text (434,94 KB)

5.
GLASBENE PREFERENCE PREDŠOLSKIH OTROK
Brigita Gabrovec, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu bodo predstavljene glasbene preference predšolskih otrok. V teoretičnem delu bodo predstavljene funkcije glasbene vzgoje pri celostnem razvoju otrokove osebnosti, glasbeni razvoj otroka, dejavnosti v vrtcu, značilnosti razvoja glasbenih sposobnosti v predšolskem obdobju in glasbene preference. V raziskavo so bile vključene 104 vzgojitelji/-ce predšolskih otrok, ki so ocenjevali/-e glasbene preference različno starih deklic in dečkov iz štajerske in ljubljanske regije in iz mesta in podeželja. Rezultati raziskave so pokazali, da vzgojitelji/-ce predšolskih otrok ne opažajo razlik v času dnevnega poslušanja glasbe glede na starost otrok, ne glede na regiji niti ne glede na mestne in podeželske otroke. Manjše razlike so se pokazale pri pogostosti poslušanja glasbe v prostorih vrtca, poslušanju glasbe preko medijev, med glasbenimi aktivnostmi, ki se v vrtcu najpogosteje izvajajo, glasbene aktivnosti, ki jih imajo predšolski otroci v vrtcu najraje, pri pogostosti predvajanja glasbe med aktivnostmi, med aktivnostmi, ki jih imajo predšolski otroci najraje, pri glasbenih zvrsteh, ki se najpogosteje predvajajo, glasbene zvrsti, ki jih najraje poslušajo otroci, in pri dejavnikih, ki vplivajo na otrokov izbor pesmi.
Keywords: - funkcije glasbenega vzgoje, - glasbeni razvoj otroka, - glasbene preference, - glasba.
Published: 03.06.2011; Views: 3894; Downloads: 558
.pdf Full text (1,49 MB)

6.
IGRANJE PIHALNIH INŠTRUMENTOV V GLASBENI ŠOLI
Andrejka Dovečar, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je bil predstaviti pihalne inštrumente in njihovo vključenost v različne zvrsti glasbe, opredeliti motivacijo in dejavnike, ki vplivajo na motivacijo za glasbeno izobraževanje, opisati pomen igranja pri pouku glasbene vzgoje s poudarkom na programu, ki ga izvajajo na osnovnih šolah v Zvezni republiki Nemčiji, ter ugotoviti, za katera pihala se učenci glasbenih šol najbolj odločajo in od kod izvira interes za igranje prav pihalnih inštrumentov. V raziskavo je bilo vključenih 77 učencev in učenk glasbene šole na oddelku pihal. Pri raziskavi sta bili uporabljeni deskriptivna in kavzalno neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovalnega dela, rezultati pa so bili pridobljeni s pomočjo anketnih vprašalnikov. Rezultati raziskave so pokazali, da je najbolj igrani inštrument flavta, interes za glasbeno izobraževanje na pihalih v večini izhaja iz lastne motivacije učencev, ki so mnenja, da bi glasbeno izobraževanje za inštrumente lahko razširili tudi v osnovno šolo.
Keywords: Ključne besede: pihalni inštrumenti, oblike motivacij, motivacija za glasbeno izobraževanje, glasbena nadarjenost, vključevanje igranja v pouk glasbene vzgoje.
Published: 04.04.2011; Views: 2014; Downloads: 165
.pdf Full text (527,47 KB)

7.
UVAJANJE GLASBENIH DEJAVNOSTI V PRVI TRIADI S POMOČJO DIDAKTIČNIH IGER
Silva Božičnik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Uvajanje glasbenih dejavnosti v prvi triadi s pomočjo didaktičnih iger je obravnavana vloga ter pomen didaktičnih iger, pomen glasbe za učence ter razvrstitev glasbeno-didaktičnih iger glede na vsebino. Za vsak cilj glasbene vzgoje v prvi triadi je izbrana ter oblikovana didaktična igra, ki pomaga učitelju doseči želeni cilj pri učencih, hkrati pa je zanje zanimiva. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika želeli ugotoviti, kako pomembne so za učitelje didaktične igre pri pouku glasbene vzgoje, kako pogosto jih vključujejo, v katerem delu učne ure jih najpogosteje izvajajo ter iz kje jih črpajo. Zanimalo nas je tudi, kakšno mnenje imajo o izbiri didaktičnih iger za pouk glasbene vzgoje ter ali obstajajo statistično značilne razlike v odgovorih med učitelji glede na razred poučevanja ter na leta delovnih izkušenj. Ugotovitve so pokazale, da se statistično značilne razlike pojavljajo pri pogostosti črpanja didaktičnih iger preko spleta, in sicer glede na leta delovnih izkušenj, prav tako se statistično značilne razlike pojavljajo pri izmenjevanju didaktičnih iger s sodelavci, in sicer glede na razred poučevanja. Statistično značilne razlike so se pokazale tudi v samostojnem oblikovanju didaktičnih iger za pouk glasbene vzgoje, in sicer glede na leta delovnih izkušenj. Pri analizi ostalih odgovorov statistično značilnih razlik glede na razred poučevanja ali leta delovnih izkušenj ni bilo. Glede na rezultate naše raziskave bi bilo dobro, da bi se učitelji medsebojno bolj povezovali ter si izmenjevali didaktične igre, saj bi tako nastal pester ter kvaliteten nabor didaktičnih iger za pouk glasbene vzgoje. Težave z njihovim pomanjkanjem bi se tako bistveno zmanjšale.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: igra, didaktična igra, glasbeno-didaktična igra, elementi glasbene vzgoje, glasbene dejavnosti.
Published: 04.04.2011; Views: 2907; Downloads: 516
.pdf Full text (644,17 KB)

8.
POVEZANOST GLASBENIH DEJAVNOSTI Z EMOCIALNIM IN SOCIALNIM RAZVOJEM PREDŠOLSKEGA OTROKA
Vesna Hriberšek, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu predstavljam povezanost glasbenih dejavnosti z emocialnim (čustvenim) in socialnim razvojem predšolskega otroka. V teoretičnem delu smo predstavili naslednje: vpliv glasbe na predšolskega otroka, emocialni (čustveni) in socialni razvoj v starostnem obdobju srednjega otroštva. Velika pozornost pa je bila namenjena tudi načrtovanju glasbenih dejavnosti v predšolski vzgoji, ciljem glasbene vzgoje ter področjem glasbenih dejavnosti v vrtcu. V empiričnem delu smo raziskali in podrobno razčlenili problem, katere glasbene dejavnosti se v vrtcu največkrat izvajajo. Rezultati raziskave so pokazali, da je to petje, igranje na instrumente ter poslušanje glasbe. Namen raziskave je bil tudi ugotoviti, katere oblike socialnega vedenja in katera čustvena stanja se največkrat pojavljajo pri izvajanju glasbenih dejavnosti. Ugotovili smo katere glasbene zvrsti vzgojiteljice največkrat predvajajo. Vse dobljene rezultate pa smo interpretirali s teoretičnimi postavkami ter tako prišli do ugotovitev, da je glasba močno povezana z otrokovim socialnim in emocialnim (čustvenim) razvojem, saj povečuje pozitivne dražljaje pri predšolskem otroku.
Keywords: Vpliv glasbe, glasbena psihologija, socialni razvoj predšolskega otroka, emocialni razvoj, načrtovanje glasbene vzgoje, cilji glasbene vzgoje, glasbene dejavnosti.
Published: 17.11.2009; Views: 3757; Downloads: 947
.pdf Full text (449,34 KB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica