| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 18
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Vpliv različnih rokov setve in razpleveljanja na rast in razvoj ter pridelek sončnic (Helianthus annuus L.)
Petra Zemljak, 2021, master's thesis

Abstract: V poljskem mikroposkusu (2008, Mihovci pri Veliki Nedelji) so bili s hibridom sončnice 'PR64A63' (Helianthus annuus L.) proučevani vplivi različnih rokov setve in stopnje zapleveljenosti na rast, razvoj in pridelek sončnic. Proučevan je bil vpliv različnih rokov in načinov razpleveljanja na merjene parametre (K rok ̶ razpleveljeno vso rastno dobo, Z rok ̶ zapleveljeno vso rastno dobo, Z1 rok ̶ razpleveljeno 6 tednov 50 % parcelice v primerjavi s kontrolnim K rokom, A rok ̶ razpleveljeno 3 tedne, B rok ̶ razpleveljeno 6 tednov). Razpleveljanje je bilo ključnega pomena predvsem v ranih razvojnih fazah, ko sončnice še niso prekrile tal. Z razpleveljanjem v zgodnjem obdobju lahko dosežemo optimalno višino rastlin. Največji povprečni pridelek je bil pri drugem roku setve (15. maj) 2,4 t ha־¹, sledi mu prvi rok setve (15. april) 2,2 t ha־¹, najmanjši pridelek je bil pri tretjem roku setve (15. junij) 1,7 t ha־¹. Rezultati so pokazali, da je kasnitev datuma setve značilno zmanjšala pridelek.
Keywords: sončnica, rok setve, razpleveljanje, rast in razvoj, pridelek
Published: 26.07.2021; Views: 165; Downloads: 15
.pdf Full text (2,81 MB)

2.
VPLIV GLOBINE SETVE NA VZNIK, RAST IN RAZVOJ KRMNIH METULJNIC TER NJIHOVIH MEŠANIC S TRAVAMI
Doroteja Podkrajšek, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Na kmetijskem zemljišču (ŽIPO d. o. o., Lenart) v naselju Zamarkova smo od aprila do septembra 2014 izvajali poljski mikroposkus, kjer smo ugotavljali vpliv globine setve na vznik in količino pridelka dveh krmnih metuljnic (lucerne (Medicago sativa L.) in črne detelje (Trifolium pratense L.)) in njunih travno-deteljnih mešanic (TDM). Zanimalo nas je tudi, katere od sejanih rastlinskih vrst so najprimernejše za setev na ekološko pomembnih in/ali obvodnih območjih. Poskus smo zasnovali po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah. Na glavnih parcelah smo obravnavali rastlinsko vrsto (lucerna, črna detelja, TDM z lucerno, TDM s črno deteljo), na podparcelah pa globino setve (0,5 cm in 2 cm). Setev smo opravili 11. 4. 2014. Rezultati raziskave so pokazali, da globina setve ni statistično značilno vplivala na število vzniklih sejanih in vzniklih samoniklih rastlinskih vrst. Obstajajo pa signifikantne razlike med sejanimi rastlinskimi vrstami v povprečnem pridelku zelene mase in suhe snovi. Izsledki raziskave nakazujejo, da sta na omenjenem območju za pridelovanje najprimernejši črna detelja in njena travno-deteljna mešanica.
Keywords: krmne metuljnice, globina setve, vznik, lucerna, črna detelja, travno- deteljne mešanice
Published: 11.10.2016; Views: 1076; Downloads: 91
.pdf Full text (508,38 KB)

3.
RAZVOJNE FAZE IN PRIDELEK AVTOHTONE POPULACIJE BOBA (Vica faba L.) GLEDE NA ROK SETVE
Peter Purgaj, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Rok setve zrnatih stročnic lahko vpliva na višino pridelka, še posebej pri bobu (Vicia faba L.). V letu 2014 je bil v Vinički vasi na parceli GERK 4614966 proučevan vpliv rokov setve (januar, februar, marec, april) na fenološke faze in na količino pridelka (sveže in suho seme). S kasnejšim rokom setve je razvoj fenoloških faz hitrejši. Rok od setve do spravila pridelka (zrelosti) znaša za setev v januarju 162 dni, v februarju 124 dni, v marcu 110 dni in v aprilu 69 dni. Signifikantno najvišji pridelek svežega in suhega semena je dosežen s setvijo v januarju, nato v februarju, v mesecih marcu in aprilu pa ni signifikantne razlike. Ob setvi v januarju znaša količina pridelka svežega semena 7,05 kg/10 m2 in suhega semena 1,65 kg/10 m2, ob februarski setvi znaša količina pri svežem semenu 5,48 kg/10 m2 in pri suhem semenu 1,28 kg/10 m2. Setev v marcu daje 3,46 kg/10 m2 pridelka svežega semena, suhega semena pa 0,81 kg/10 m2. Setev aprila je dala 3,50 kg/10 m2 svežega zrnja in 0,82 kg/10 m2 suhega semena. Rezultati kažejo, da je optimalen rok setve januar.
Keywords: bob, Vicia faba L., razvojne faze, pridelek, roki setve
Published: 22.07.2016; Views: 781; Downloads: 98
.pdf Full text (837,70 KB)

4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
Vpliv globine setve na vznik lucerne (Medicago sativa L.)
Anita Breznik, 2013, undergraduate thesis

Abstract: S ciljem ugotoviti optimalno globino setve lucerne smo v letu 2013 izvedli poljski in lončni poskus. V obeh poskusih, zasnovanih po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah, smo lucerno sejali na globine 1, 3 ali 6 cm. V poljskem poskusu nismo ugotovili statistično signifikantnih razlik v številu vzniklih rastlin med globinami setve 1 in 3 cm, medtem ko je bilo število vzniklih rastlin pri globlji setvi signifikantno manjše. V lončnem poskusu se je število vzniklih rastlin lucerne signifikantno razlikovalo med vsemi globinami setve ob najboljšem vzniku pri plitvejši setvi. Pridobljeni rezultati potrjujejo navedbe nekaterih avtorjev, da je treba lucerno sejati v globino približno 1cm ali le malo globlje.
Keywords: lucerna/globina setve/vznik/setev/višina rastlin
Published: 11.10.2013; Views: 1711; Downloads: 198
.pdf Full text (651,56 KB)

Search done in 0.22 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica