| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 47
First pagePrevious page12345Next pageLast page
1.
Načelo sodniške neodvisnosti v Evropski uniji
Danaja Plohl, 2021, master's thesis

Abstract: Neodvisnost sodstva predstavlja konstitutivni element načela učinkovitega sodnega varstva, ki izhaja iz skupnih tradicij držav članic in predstavlja splošno načelo prava EU. Učinkoviti sodni sistemi so odločilnega pomena za ohranjanje načela pravne države. Koncept sodniške neodvisnosti je avtonomni pojem prava EU, katerega Sodišče EU deli na tri vidike: zunanji vidik, ki ne dovoljuje nikakršnega zunanjega posredovanja, pritiskov ali vplivov; notranji vidik stoji na ideji absolutne nevtralnosti sodnikov (nepristranskost), ki od sodnika zahteva zgolj objektivnost in enako distanco do strank spora; tretji vidik – načelo neodstavljivosti – je Sodišče EU nedavno izpostavilo v zadevi Poljske, pri čemer je pojasnilo, da se od sodnikov lahko, le pod vnaprej določenimi strogimi pogoji in v cilju legitimnih interesov, zahteva, da predčasno odide iz svojega sodniškega položaja. Po drugi strani pa je ESČP razvilo subjektivno-objektivni test sodniške nepristranskosti, pri katerem lahko vzpostavimo vzporednice z definicijo s strani Sodišča EU. Sodniška neodvisnost je bistvenega pomena tudi pri izpolnjevanju kriterijev za postavitev predhodnega vprašanja po 267. členu PDEU. V Portugues judges primeru je SEU jasno odločilo, da je pogoj neodvisnosti nacionalnih sodišč temeljni pogoj za pravilno delovanje postopka predhodnega odločanja, ki v svoji primarni funkciji zagotavlja polni učinek, enotnost predvsem pa avtonomijo prava EU. Povrhu vsega pa nacionalne določbe držav članic s svojimi procesnimi pravili ne smejo ovirati sodišč pri postavitvi predhodnega vprašanja, saj se v nasprotnem primeru prekomerno posega v samostojnost in neodvisnost sodišč. Trenutno največje polemike se dogajajo na Poljskem in Madžarskem - v dveh državah članicah EU, ki vztrajno kršita načelo pravne države, kar je že bilo ugotovljeno s strani Sodišča EU. V vseh zadevah je Sodišče EU podalo pomembne precedense, ko je pri odločitvah ubralo pristop skozi prizmo načel iz 19. člena PEU v korelaciji s 47. členom Listine EU, ki ščitita načelo sodniške neodvisnosti v okviru načela učinkovitega sodnega varstva. Proti obema država članicama se je povrhu številnih sodnih postopkov sprožil tudi politični postopek. Tako sodni postopek po 258. členu PDEU kot politični postopek iz 7. člena PEU lahko tečeta istočasno. Če se nam v primeru sodnega postopka ponuja direktna pot do Sodišča EU, je potrebno pri političnem postopku doseči visoke pragove, da zadostimo pravnemu standardu »hujša in vztrajna« kršitev vrednot iz 2. člena PEU.
Keywords: Učinkovito sodno varstvo, načelo sodniške neodvisnosti, sodstvo, postopek predhodnega odločanja, nacionalna procesna avtonomija, postopki zoper državo članico, načelo pravne države, Poljska in Madžarska.
Published: 09.06.2021; Views: 300; Downloads: 96
.pdf Full text (1,16 MB)

2.
Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja
Dragana Gajić, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je obravnavana tema odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja. Pravna oseba je pravni subjekt, ki nastopa v pravnem prometu kot nosilec pravic in dolžnosti. Ustvarjena je umetno s pravnim aktom. V njenem imenu v pravnem prometu nastopa fizična oseba, ki je pooblaščena za to. S tem, ko pravna oseba postane pravni subjekt, postane tudi kazenskopravno odgovorna in prevzema kazenske sankcije za protipravno ravnanje. Odgovarja lahko za civilne delikte, prekrške in kazniva dejanja. Kazenska odgovornost pravnih oseb je urejena v Zakonu o odgovornosti pravnih oseb [ZOPOKD], ki je tudi temeljni zakon na tem področju. ZOPOKD v temeljnih določbah določa, da pravna oseba odgovarja za svoj prispevek k storitvi kaznivega dejanja. Iz materialnih razlogov za odgovornost pravnih oseb v 4. členu ZOPOKD, je razvidno, da so subjektivizirani, saj pravna oseba odgovarja za prispevek k izvršitvi kaznivega dejanja, ki ga je storila fizična oseba s svojo oblikovano voljo in razumom. Za pravne osebe so predpisane štiri vrste premoženjskih sankcij, in sicer denarna kazen, odvzem premoženja, prenehanje pravne osebe ter prepoved razpolaganja z vrednostnimi papirji, katerih imetnica je pravna oseba. Pri kazenskem postopku je pomembno to, da je enoten, kar pomeni, da mora biti zoper obdolženo pravno osebo in obdolženo fizično osebo, vložena skupna obtožba. Obdolžena pravna oseba v kazenskem postopku ne more nastopati sama, imeti mora zastopnika, lahko pa tudi zagovornika. Statistični podatki kažejo na upad števila ovadb zoper pravne osebe. Delež obsodilnih sodb se giblje tam okoli 50%. iz podatkov je razvidno tudi, da sodišče največkrat izreče pogojno obsodbo.
Keywords: diplomske naloge, pravne osebe, kazniva dejanja, kazenska odgovornost, kazenski postopek, Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja
Published: 21.08.2019; Views: 491; Downloads: 94
.pdf Full text (479,65 KB)

3.
Varstvo poslovne skrivnosti v računovodskem podjetju
Ksenija Jevšinek, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Najbolj učinkovita rešitev varovanja poslovne skrivnosti je, da smo vedno en korak pred izdajalcem poslovne skrivnosti. Podatki v obliki t. i. poslovne skrivnosti postajajo vse pomembnejši del premoženja družb, njihova varnost pa postaja vedno bolj kompleksna. Iskanje oblik varovanja je postopek, ki se zaradi razvoja in napredka tehnologije nikoli ne zaključi. Za razumevanje poslovne skrivnosti je treba proučiti, kaj sploh pomeni pojem poslovna skrivnost oziroma tajnost. V diplomskem projektu smo raziskovali načine zaščite poslovne skrivnosti v računovodskem podjetju. Za pridobitev ustreznih podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga posredovali v reševanje izključno računovodskim podjetjem. Zanimalo nas je, kako se posvetijo varovanju poslovne skrivnosti in v kakšni meri imajo vzpostavljen sistem nadzora nad zaposlenimi. Zanimivo je, da se računovodska podjetja trudijo obvarovati poslovne skrivnosti, vendar ne v zadostni meri, kot bi to pričakovali.
Keywords: poslovna skrivnost, varstvo, računovodja, pravne podlage
Published: 10.11.2017; Views: 906; Downloads: 139
.pdf Full text (1,28 MB)

4.
Načelo pravne države v sodni praksi ustavnega sodišča
Gianluca Holderjan, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi sem pojasnil pojem pravne države, ustavnega sodišča, ter njegove pristojnosti, ustavo, kasneje skozi sodno prakso sem prikazal, kako je Ustavno sodišče RS s svojimi odločbami razvijalo načelo pravne države in vsa zelo pomembna pravna podnačela. Ustavno sodišče Republike Slovenije je s svojimi odločbami odločilno vplivalo na potek razvoja slovenskega pravnega reda. Z ustavno določenim načelom pravne države je postavilo pravno določen okvir, katerega so se zakonodajalec, ter ostali državni organi primorani držati za zagotavljanje temeljnih ustavnih pravic. Načela sorazmernosti, prepovedi retroaktivnosti, pravne varnosti in jasnosti pravnih norm, varstva zaupanja v pravo ter zakonitosti delovanja državnih organov so načela, katera je Ustavno sodišče Republike Slovenije razvilo neposredno iz načela pravne države. Predstavljajo uresničevanje ter zagotavljanje pravne pravičnosti, enakega pravnega oziroma sodnega obravnavanja, zakonito in legitimno izvrševanje predpisov državnih oblasti in notranjo usklajenost pravnih aktov. Iz načela pravne države je Ustavno sodišče RS tako razvilo nekatera najpomembnejša ustavnopravna načela.
Keywords: Pravna država, Ustavno sodišče Republike Slovenije, Ustava Republike Slovenije, načelo pravne države, odločbe ustavnega sodišča, 2. člen Ustave RS.
Published: 20.09.2017; Views: 4807; Downloads: 891
.pdf Full text (221,02 KB)

5.
ZAKONITOST STAVKE
Dimitrij Adi Šuc, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Tako kot v drugih državah smo bili tudi v samostojni Republiki Sloveniji priča številnim stavkam, v zvezi s katerimi se je večkrat sprožil spor o zakonitosti le teh. V diplomski nalogi ugotovimo kako in s katerimi predpisi je urejena pravica do stavke v naši pravni ureditvi v primerjavi z mednarodno pravno ureditvijo, v kateri so nepogrešljiva stališča nadzornih teles nekaterih mednarodnih organizacij. Na podlagi pravne opredelitve stavke oziroma pravice do stavke je izpostavljeno vprašanje zakonite stavke v našem pravnem sistemu. Vprašanje zakonitosti stavke je na prvem mestu obravnavano iz ureditve v Ustavi RS, izhodišče obravnavane problematike pa predstavlja predvsem Zakon o stavki ter drugi zakonski predpisi in kolektivne pogodbe. Ob upoštevanju navedenih predpisov in sodne prakse se razkrije cilj diplomske naloge, ki je bil ugotoviti katere predpostavke oziroma kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za zakonito stavko, način reševanja spora o zakonitosti stavke ter kakšne pravne posledice nastopijo v primeru nezakonite stavke. Pri tem pa so izpostavljene tudi omejitve, ki se v zvezi s pravico do stavke nanašajo na določen krog subjektov. Na koncu je prikazana primerjava problematike z nemško pravno ureditvijo in praktičen primer spora o zakonitosti stavke v Sloveniji. Kljub ugotovitvi, da Zakon o stavki ne daje enovite pravne podlage za rešitev vseh vprašanj v zvezi s stavko, pa se izkaže, da je dovolj jasen ter ne predstavlja ovire in ne postavlja pretežkih zahtev za izvedbo zakonite stavke. Prav tako pa je vsaj v večini tudi v skladu z mednarodnimi pravnimi normami oziroma stališči.
Keywords: stavka, pravica do stavke, omejitve pravice do stavke, zakonitost stavke, pogoji za zakonito stavko, pravne posledice nezakonite stavke, spor o zakonitosti stavke
Published: 23.08.2017; Views: 2441; Downloads: 246
.pdf Full text (1,23 MB)

6.
VPLIV PRAVNE OBLIKE NA POSLOVNO USPEŠNOST PODJETJA NA PODROČJU KAMNOSEŠTVA V SLOVENIJI IN AVSTRIJI
Dejan Kuronja, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Z diplomsko nalogo želimo na konkretnih primerjalnih izračunih ugotoviti ali se poslovanje glede na pravno obliko v Avstriji in Sloveniji (davčni vidik, podjetniško okolje) razlikuje v dejavnosti kamnoseštva. Primerjalni izračuni pokažejo, da se davčni vidik in podjetniško okolje v Avstriji bistveno razlikuje od Slovenije. Ustanovitev pravne oblike samostojnega podjetnika je v Avstriji najugodnejša oblika poslovanja v dejavnosti kamnoseštva, stroški njenega poslovanja pa so nižji v primerjavi s stroški samostojnega podjetnika v Sloveniji.
Keywords: Pravne oblike poslovanja, kamnoseštvo, prednosti, slabosti, primerjalni izračuni.
Published: 23.03.2017; Views: 836; Downloads: 1

7.
Značilnosti spletnega trgovanja s poudarkom na pravnem vidiku
Andreja Stopar, 2017, master's thesis

Abstract: Spletna trgovina je v sodobnem gospodarstvu vse bolj razširjena oblika poslovanja in boj spletnih trgovcev za prevlado na spletu postaja vse ostrejši. Glede na hitro rast spletnega trgovanja v Evropi in tudi v Sloveniji, je nujno, da pravo regulira tudi to dejavnost. Velja namreč, da tam, kjer so ljudje, tam je pravo. Prav zaradi tega v zadnjih letih opažamo vse večjo regulacijo spletnih trgovin in njihovega delovanja. Največ pravnih pravil obravnava zaščita potrošnikov. Tukaj se največ sprememb dogaja tako v slovenski zakonodaji kot tudi v evropski. Spletni trgovec mora upoštevati tudi pravila Zakona o elektronskem poslovanju na trgu. Če na spletnem mestu zbira osebne podatke kupcev in obiskovalcev, mora imeti sistem, ki ustreza Zakonu o varstvu osebnih podatkov. Uporaba grafičnih elementov in fotografij na spletnem mestu poleg tega zahteva še ustrezno pogodbo po avtorskem pravu. Splošni pogoji in pogodbe, ki jih sklepa s kupci dobavitelji itd. so podvržene določbam Obligacijskega zakonika. Namen magistrskega dela je opredeliti vse pravne podlage, ki jih moramo ob delovanju spletne trgovine upoštevati. Magistrska naloga je lahko v pomoč vsem, ki bi se radi lotili spletnega trgovanja in se v obilici zakonadaje ne znajdejo. Ta magistrska naloga jim ponuja združeno vso zakonodajo na enem mestu.
Keywords: splet, spletno trgovanje, spletna trgovina, pravne podlage, sodna praksa, varstvo potrošnikov
Published: 13.03.2017; Views: 974; Downloads: 149
.pdf Full text (1,38 MB)

8.
Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja
Tjaša Završnik, 2016, master's thesis

Abstract: Pravna oseba je umetno, s pravnim aktom ustvarjen pravni subjekt. To je subjekt, ki mu pravni red priznava lastnost pravne osebe in je torej nosilec pravic in dolžnosti. Med oblikami odgovornosti pravnih oseb ločimo delitev na civilno odgovornost, ki se največkrat odraža kot odškodninska odgovornost, ter na deliktno odgovornost, v okviru katere je obravnavana kazenska odgovornost. Kazensko odgovornost pravnih oseb ureja Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja [ZOPOKD], iz določb ZOPOKD pa izhaja, da je namen kazenske odgovornosti pravnih oseb v tem, da pravna oseba odgovarja za svoj prispevek k izvršitvi kaznivega dejanja. Z opredelitvijo formalnega in materialnih pogojev kazenske odgovornosti pravnih oseb, se je ZOPOKD približal avtonomnemu konceptu krivde pravnih oseb. Avtonomni koncept krivde mora namreč odražati očitek pravni osebi, da je odločilno prispevala h kaznivemu dejanju, izvršenemu v njenem imenu, na njen račun ali v njeno korist. Za kazniva dejanja se pravni osebi sme predpisati denarno kazen, kazen odvzema premoženja ter kazni prenehanja pravne osebe ter prepoved razpolaganja z vrednostnimi papirji, katerih imetnica je pravna oseba. Statistični podatki Policije kažejo, da število ovadb zoper pravne osebe iz leta v leto narašča, delež obsodilnih sodb pa se giblje okrog 50 odstotkov. Sodišče najpogosteje izreče kazen pogojne obsodbe. Sledi denarna kazen, le v nekaj odstotkih pa sta izrečeni kazni odvzema premoženja in prenehanja pravne osebe, saj naj bi bil cilj kazenskopravne odgovornosti pravnih oseb predvsem preventiven. Ostaja pa velik delež zavrženih ovadb zoper pravne osebe, ki je posledica uvedenih stečajnih postopkov zoper pravne osebe, ki so med postopkom prenehale obstajati.
Keywords: pravne osebe, pravne osebe javnega prava, pravne osebe zasebnega prava, korporacije, ustanove, nevladne organizacije, država, odgovornost, kazenska odgovornost, kazniva dejanja, pranje denarja, magistrska dela
Published: 21.11.2016; Views: 2060; Downloads: 389
.pdf Full text (937,08 KB)

9.
PRAVNA VARNOST IN VARSTVO PRIČAKOVANIH PRAVIC
Uršula Uršnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava pravno varnost, ki je ena izmed temeljnih pravnih vrednot s pomembno vlogo v pravni državi. Pravna varnost s svojo zahtevo po predvidljivem in zanesljivem pravu ter zahtevo po stabilni zakonodaji s trajno in stalno vsebino splošnih pravnih aktov, ustvarja zaupanje v pravo. Zahteva pravne varnosti po stabilni zakonodaji prihaja v konflikt z zahtevo pravne države po prilaganju prava spremembam družbenih razmerij. Diplomsko delo obravnava ta konflikt v zvezi z varstvom pričakovanih pravic pred arbitrarnim spreminjanjem zakonodaje.
Keywords: pravna varnost, pravne vrednote, pričakovane pravice, varstvo pričakovanih pravic, načelo pravne države
Published: 18.11.2016; Views: 1970; Downloads: 282
.pdf Full text (1,02 MB)

10.
Davčni nadzor fizične osebe v luči ustavnega načela pravne države s poudarkom na načelu sorazmernosti
Natalija Njavro, 2016, master's thesis

Abstract: Davčni nadzor fizične osebe je specifični davčni postopek namenjen razjasnjevanju in ugotavljanju dejstev, s pomočjo katerih davčni organ odmeri davek po 68. a členu Zakona o davčnem postopku. S 1.1.2014 je bila sprejeta novela Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2G) , s katero je obdavčitev nenapovedanih dohodkov dobila zakonsko podlago v samostojnem členu. Obdavčitev nenapovedanega dohodka se izvede pod pogojem, da davčni organ ugotovi nesorazmerje ali razliko med vrednostjo sredstev za privatno potrošnjo, ki vključuje premoženje, s katerim razpolaga davčni zavezanec in ta znatno presegajo dohodke, ki jih je zavezanec za plačilo davka napovedal. Davčni organ v tem primeru pozove davčnega zavezanca k predložitvi podatkov o svojem premoženju. Davčni organ ves čas postopka ravna v skladu z načeli davčnega postopka in načeli drugih zakonov, ki ga prav tako zavezujejo. Naloga najprej opredeljuje davčni nadzor fizične osebe v razmerju do najpomembnejšega načela – načela pravne države, s poudarkom na načelu sorazmernosti. Naloga se nanaša na upoštevanje omenjenih načel tako s strani zakonodajalca, kot s strani samega izvajalca zakona – davčnega organa.
Keywords: Davčni nadzor, davčni zavezanec - fizična oseba, dohodnina, davek po 68. a členu ZDavP-2G, prekomerna obdavčitev, načelo pravne države, načelo sorazmernosti, človekove pravice, davčna načela, načela Zakona o splošnem upravnem postopku, odmera davka od nenapovedanih dohodkov, odvzem nezakonito pridobljenega premoženja, kaznovalna narava.
Published: 25.10.2016; Views: 1023; Downloads: 235
.pdf Full text (2,14 MB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica