SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
REŠEVANJE SPORNIH KOPENSKIH IN MORSKIH MEJNIH VPRAŠANJ MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO HRVAŠKO NA PODLAGI ARBITRAŽNEGA SPORAZUMA MED DRŽAVAMA
Jana Čavničar, 2012, diplomsko delo

Opis: Več kot dve desetletji sporov in nestrinjanj glede poteka slovensko – hrvaške državne meje, bo razrešenih na podlagi ad hoc arbitraže, vzpostavljene skladno z Arbitražnim sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, ki je bil podpisan, ratificiran v obeh parlamentih ter registriran pri Generalnem sekretarju OZN. Arbitražni sporazum je mednarodna pogodba, na podlagi katere je bilo ustanovljeno petčlansko arbitražno sodišče, ki ima mandat, da dokončno in zavezujoče določi potek meje med RS in RH na kopnem in morju, stik Slovenije z odprtim morjem in režim za uporabo ustreznih morskih območij. Arbitražno sodišče je glede na svoja pooblastila naddržavne narave, saj lahko izid arbitraže poseže v teritorialno suverenost države. Časovnica arbitražnega postopka je bila glede na besedilo arbitražnega sporazuma vezana na dan podpisa hrvaške pristopne pogodbe z Evropsko unijo, čeprav so se kasneje določeni roki dogovorno podaljšali. Kot odločilni datum je v arbitražnem sporazumu določen 25. junij 1991, vsa dejanja obeh strank po tem datumu pa so za namene arbitražnega sodišča pravno irelevantna. Državne meje med RS in RH so sicer v obeh državah na ustavnopravni ravni določene, vendar pa niso konkretizirane in označene v naravi. Problematika mejnega spora med RS in RH se deli na dva sklopa: potek kopenske meje ter določitev meje na morju. Večina kopenske meje med državama je jasna. Razhajanja se pojavljajo predvsem na štirih kopenskih odsekih, na katerih si je ponekod načelo uti possidetis iuris v kontradikciji z načelom uti possidetis de facto. Pri meji na morju, ki vključuje vprašanje Piranskega zaliva in teritorialnega dostopa RS do odprtega morja, pa načelo uti possidetis iuris ni uporabno, zato je za RS relevantno le načelo uti possidetis de facto. Večina spornih mejnih vprašanj med RS in RH izhaja iz časa nekdanje federativne Jugoslavije, kjer vprašanje medrepubliških mej ni bilo nikoli celovito rešeno z zveznimi predpisi. Do sprememb notranjih meja je prihajalo zlasti na podlagi ustnih dogovorov najvišjih predstavnikov jugoslovanskega komunističnega režima, predvsem v prvih povojnih letih po zmagi nad nacifašizmom. Glavna očitka glede arbitražnega sporazuma izvirata iz njegovega 3. in 4. člena, ki sta med seboj neločljivo povezana. V 3. členu se nahaja neposrečena sintagma »stik Slovenije z odprtim morjem«, ki ne zadošča slovenskim zahtevam, prav tako pa si jo tudi državi razlagata diametralno nasprotno. V 4. členu, ki določa pravno podlago za odločanje, pa ni vključene abstraktne pravičnosti - načela ex aequo et bono, ki bi lahko v večji meri upoštevalo za Slovenijo pomembne zgodovinske argumente (npr. neupravičena odcepitev k.o. Kaštel in Savudrije od občine Piran, kršitev določb Londonskega memoranduma iz 1954 ipd.). Glede na besedilo arbitražnega sporazuma lahko sklepamo, da se bosta kopenska in morska meja najprej razrešili po mednarodnem pravu, nato pa se bo poiskala neka povezava Slovenije z odprtim morjem in režim, kako bo do njega prihajala. Po mednarodnem pravu je namreč težko pričakovati rešitev, po kateri bi RS pripadel celotni Piranski zaliv, glede na to, da del njegove obale pripada RH, ki ima na podlagi tega pravico do teritorialnega morja. Za razmejitev na morju se bo glede na dosedanjo prakso mednarodnih sodišč najverjetneje uporabila metoda modificirane sredinske črte, ne glede na sklicevanje Slovenije na zgodovinske in posebne okoliščine. Razsodbo arbitražnega sodišča je težko vnaprej predvideti, vendar pa bo eno od odločilnih načel za odločanje nedvomno načelo uti possidetis, ki spoštuje varovanje ozemeljskih meja v trenutku pridobitve neodvisnosti. Arbitražno sodišče bo potek meje določilo originarno, pri čemer bo razsodba za kopensko mejo pomenila mednarodnopravno konkretizacijo meje, kot je bila določena v nekdanji SFRJ, na morju pa mednarodnopravno razdelitev nekdaj pravno enotnega jugoslovanskega morja v severnem delu Jadrana.
Ključne besede: arbitraža, arbitražni sporazum, arbitražna razsodba, mednarodno pravo, kopenska meja, morska meja, stik z odprtim morjem, načelo uti possidetis, pravičnost, ex aequo et bono, sredinska črta, posebne okoliščine
Objavljeno: 14.12.2012; Ogledov: 2872; Prenosov: 504
.pdf Celotno besedilo (3,97 MB)

2.
Načini reševanja sporov v zvezi z določanjem meddržavne meje
Anže Žunko, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je skozi poglavja predstavljen postopek kreacije državne meje z izbranimi primeri sodne, arbitražne in druge pravne prakse. Določanje državne meje je eden izmed nadvse zapletenih procesov na področju mednarodnega prava. Še težjo kategorijo predstavlja nadaljno reševanje mejnih sporov, ki iz določanja le-te tudi izvirajo. Gre za izredno široko področje, zato je smiselno problematiko pogledati skozi celoto, ki jo dotična magistrska naloga vsekakor ponuja. Za razumevanje meddržavne mejne problematike je potrebno vsaj temeljno poznavanje pojmov v zvezi z državno mejo in državnimi ozemlji, kakor tudi razumeti možnosti reševanja meddržavnih sporov s področja mejne problematike, za potrebe implementacije znanja v konkretne primere in razumevanje le-teh. Teoretični postopek določanja državnih mej je v magistrski nalogi opisan na način, da bralcu poda sistematičen pregled in jasnost dotičnega področja. Bralcu so skozi poglavja predstavljeni tudi možni načini reševanja mejne problematike med državama. Gre tako za reševanje sporov po diplomatski poti ali sodni poti. Tekom magistrske naloge je moč ugotoviti, da sta slednja načina reševanja mejne problematike tesno povezana in da so bili le redki primeri rešeni bodisi samo po diplomatski, bodisi samo po sodni poti. Skozi dolgotrajne ter za stranke finančno izredno obremenjujoče postopke reševanja mejne problematike, gre v mnogih primerih za prepletanje obeh omenjenih načinov. Glede na dejstvo, da v svetu med državami obstoji znatno število meddržavnih mejnih sporov, je v tej magistrski nalogi izbranih le nekaj različnih, pa vendar iz vidika reševanja le-teh izredno zanimivih in kompleksnih. Predvsem ne gre spregledati mejnega spora med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, ki je zaradi neposrednega učinka na državo v kateri živimo bistvenega pomena.
Ključne besede: mejni spor, meddržavni mejni spor, državno ozemlje, kopenska meja, morska meja, načelo uti possidetis, načelo uti possidetis iuris, Meddržavno sodišče v Haagu, ICJ, arbitraža, ad hoch, arbitražni sporazum
Objavljeno: 09.07.2018; Ogledov: 116; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (950,83 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici