| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Pravično obravnavanje manjšin - filozofske predpostavke in analiza posameznega primera
Monika Košarkoska, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Že nekaj stoletij obstaja prepričanje o tem, da države niso etnično homogene, zaradi česar je potrebno poiskati pot do pravičnega obravnavanja manjšin. V 70. letih prejšnjega stoletja se je kot odgovor na to pojavil multikulturalizem, katerega predstavniki verjamejo, da v sodobnih pogojih kulturne heterogenosti načela, ki so slepa za razlike, ljudem ne omogočajo enakosti in svobode. Manjšine so zato upravičene do posebnega statusa. A vendar se v praksi pokaže, da multikulturalna politika manjš
Keywords: manjšina, multikulturalizem, pravica do posebnega statusa, Ohridski sporazum, nacija.
Published: 17.02.2009; Views: 3773; Downloads: 581
.pdf Full text (310,88 KB)

2.
MULTIKULTURALIZEM V TEORIJI IN PRAKSI VRTCA
Barbara Smolnikar, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Multikulturalizem označuje družbo, ki je etnično ali kulturno heterogena in spodbuja kulturno, jezikovno in versko različnost. Identiteta je odraz odnosa, ki ga je človek postavil do samega sebe in do skupnosti, v kateri živi. Otrok z rojstvom pride v družino, ki že ima določene norme, vrednote, simbolni sistem, posebnosti družine, ki se s časom zasidrajo v posameznika. Kultura je trajen proces mišljenja v razvoju posameznika in se začne z njegovim rojstvom. Oblikuje in bogati se trajno, ko otrok in mlad človek pridobiva spoznanje o sebi in okolju. Otroke moramo seznaniti, da ne obstaja samo ena kultura temveč imamo več kulturnih manjšin, skupnosti, veroizpovedi, različna stališča, oblike praznovanj, različne prehranjevalne navade, spolne usmerjenosti itn.. Da pa bi že otroci v vrtcu lahko sprejemali druge kulture, morajo najprej dobro razviti lastno identiteto in spoznati lastno kulturo. Pot do tega pa ni lahka in kratka. Da bi otroci različne kulture sprejemali čimbolj strpno in se vanje vključevali, dosežemo tudi z lastnim vzgledom. V diplomskem delu je predstavljeno načelo multikulturalizma in cilji. Kako lahko to načelo in cilje vzgojitelj uresničuje pri svojem delu v multikulturnem oddelku.
Keywords: multikulturalizem, večkulturnost, otroci, vzgoja, vrednote, kultura, identiteta, družina, starši, vzgojitelj, kulturne manjšine, skupnosti.
Published: 07.07.2010; Views: 6033; Downloads: 1022
.pdf Full text (688,04 KB)

3.
MULTIKULTURALIZEM V VZGOJI PREDŠOLSKIH OTROK
Alma Smajić, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Multikulturalizem v vzgoji predšolskih otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljeni pojmi, ki so tesno povezani med seboj; to so: multikulturalizem, migracije, proces asimilacije in integracije, predsodki in identiteta. Za kvalitetno delo vzgojitelja v vrtcu je pomembno poznavanje teh pojmov, le tako bo lahko načrtoval svoje delo in ga izvajal skladno z načelom o multikulturalizmu. V teoretičnem delu diplomskega dela je opisan tudi multikulturalizem v vrtcu, kjer so predstavljene vse metode dela z otroki drugega nacionalnega porekla. Vzgojitelj ne sme ignorirati prisotnosti drugih kultur v našem prostoru, saj s tem ne bo prispeval k celostnemu razvoju otrok. Imeti mora znanje o tem, kako vzgojiti strpnega posameznika in kako vključiti otroke drugega kulturnega porekla v proces vzgoje in izobraževanja. V teoretičnem delu diplomskega dela med drugim izvemo, da je multikulturna vzgoja pomembna tudi za otroke večinskega dela kulture, saj bodo v življenju navezovali pristnejše in kvalitetnejše stike, brez predsodkov in nestrpnosti. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave na temo multikulturalizem v vrtcu. Za raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 85 vzgojiteljev in njihovih pomočnikov v velenjskih vrtcih. Zanimalo nas je, na kakšen način vzgojitelji seznanjajo otroke s pojmom različnosti, z različnimi kulturami in tradicijami. Osredotočili smo se tudi na to, da bi izvedeli, ali imajo vzgojitelji in njihovi pomočniki zapisane metode in načine dela z otroki drugega kulturnega porekla in če jih imajo – kje. Prav tako nas je zanimalo sodelovanje s starši otrok drugega nacionalnega porekla in opažanja vzgojiteljev, kako so se otroci večinskega dela kulture vedli do otrok drugega kulturnega porekla. Podatke, pridobljene s pomočjo anketnih vprašalnikov, smo obdelali s programom SPSS (Statistical Package for the Social Sciences) in jih predstavili tabelarično.
Keywords: Predšolska vzgoja, multikulturalizem, kultura, migracije, integracija, identiteta, strpnost, dvojezičnost, vključevanje.
Published: 16.09.2014; Views: 1741; Downloads: 336
.pdf Full text (429,07 KB)

4.
VKLJUČEVANJE OTROK PRISELJENCEV V SLOVENSKE OSNOVNE ŠOLE: RAZLIKE MED MESTNIMI IN PODEŽELSKIMI OSNOVNIMI ŠOLAMI
Jasmina Jerković, 2015, master's thesis

Abstract: Današnji svet je poln številnih različnih družb in kultur. Tudi ljudje smo si med seboj različni. Na podlagi teh različnosti se predsodki lahko razvijejo zelo hitro. Zato težko rečemo, da v današnjem svetu nestrpnosti ni ter da predsodki ne obstajajo. Slovenija ima, tako kot druge države, svojo zgodovino priseljevanja drugih narodov, ki se vključujejo v slovensko okolje, njihovi otroci pa v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. V šolski prostor se tako vključujejo učenci, ki prihajajo iz drugih držav in iz drugega kulturnega prostora, zato je izredno pomembno, da vzgojno-izobraževalne institucije ter zaposleni v njih težijo k enakovrednemu obravnavanju vseh učencev. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako se izvaja vključevanje otrok priseljencev v slovenske osnovne šole, ter ugotoviti, ali pri tem obstaja razlika med mestnimi in podeželskimi osnovnimi šolami v Sloveniji. Pri tem so bile osnova raziskovalnega dela magistrske naloge Smernice za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole (2011), ki jih je izdal Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Z anketnim vprašalnikom, ki smo ga poslali strokovnim delavcem, zaposlenim v svetovalnih službah na osnovnih šolah v Sloveniji, smo raziskali, koliko in do katere mere svetovalne službe v osnovnih šolah poznajo naveden dokument, kako pogosto se z njim srečujejo in ali pri vključevanju otrok priseljencev dokument uporabljajo kot pomoč. Ugotavljali smo tudi, s katero dokumentacijo si pri vključevanju otrok priseljencev še pomagajo. Ob tem smo prav tako raziskali, če obstaja razlika pri vključevanju otrok priseljencev med mestnimi in podeželskimi osnovnimi šolami. Rezultati so pokazali, da večina anketiranih dokument sicer pozna natančno ali delno, vendar ga kot pomoč v določenih primerih dejansko uporablja le približno polovica. Ugotovili smo tudi, da razlike pri uspešnem vključevanju učencev priseljencev med osnovnimi šolami v mestu in na podeželju ne obstajajo. Na podlagi rezultatov smo sklenili, da lokacija osnovne šole torej ni toliko pomembna za uspešno vključevanje učencev priseljencev v slovenske osnovne šole. Pomembnejše so zainteresiranost, predanost delu, lojalnost in strokovnost zaposlenih v osnovnih šolah.
Keywords: otroci priseljenci, vključevanje v slovenske osnovne šole, predsodki, nestrpnost, inkluzija, integracija, multikulturalizem, jezik, mesto, podeželje
Published: 04.05.2015; Views: 1441; Downloads: 400
.pdf Full text (1,83 MB)

5.
Muslimani v Evropi
Petra Matičko, 2017, master's thesis

Abstract: Muslimani so privrženci islama, monoteistične religije, ki je nastala v 7. stoletju v Arabiji. Ustanovitelj islama je prerok Mohamed, ki je v letih od 613 do 619 n. št. v Meki začel pridigati o novi religiji. Svoje privržence je najprej našel v arabskih beduinskih plemenih in tako ustanovil prvo muslimansko skupnost – umo, kasneje pa se je nova religija začela bodisi z vojaškimi zmagami ali taktičnimi prepričevanji širiti po celotnem Arabskem polotoku. V času prvih kalifatov so se muslimani razširili na območje Sirije, Palestine, Iraka in Severne Afrike ter med vladanjem Omajadov in Abasidov prišli v Španijo in kasneje še na Balkanski polotok ter počasi širili svojo vero tudi po evropskem kontinentu. V 20. stoletju so se pripadniki muslimanske vere – tokrat ne po verskem, temveč po državljanskem načelu – začeli preseljevati v evropske države. Najprej kot ekonomski migranti v nekdanje kolonialne države, kasneje kot ekonomski migranti v razvite industrijske države, v zadnjem obdobju pa tudi kot politični emigranti. Posledica priseljevanj muslimanskega prebivalstva v Evropo je pojav multikulturalizma, segregacije, socialnih in kulturnih napetosti med avtohtonim prebivalstvom in priseljenci, pa tudi prepletanja muslimanske kulture z evropsko.
Keywords: islam, muslimani v Evropi, multikulturalizem, segregacija, islamofobija
Published: 18.07.2017; Views: 671; Downloads: 155
.pdf Full text (5,85 MB)

Search done in 0.11 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica