| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
PRAVNO VARSTVO ŽIVALI PRED MUČENJEM: PRIMERJALNI PREGLED UREDITVE V DRUGIH DRŽAVAH IN REŠITVE PRIMERNE ZA IZBOLJŠANJE SLOVENSKE ZAKONODAJE
Tina Tement, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana slovenska pravna ureditev varstva živali pred mučenjem, pri čemer je poudarek na analiziranju rešitev, ki bi to ureditev lahko izboljšale. Najprej je predstavljen sam pravni položaja živali, kot ga opredeljujejo teoretiki ter stanje na področju pozitivnopravnega priznavanja pravic živali (tj. lastnosti omejenega ali pasivnega pravnega subjekta z določenimi upravičenji, ne pa obveznostmi) v Sloveniji in tujini. Avtorica ugotavlja, da je moralne in teoretične podlage sistema živalskih pravic še potrebno utrditi, da bi ga lahko celovito izgradili ter naredili vzdržnega, do takrat pa je potrebno še naprej izpopolnjevati sistem zaščite živali. Sledi predstavitev obstoječega slovenskega sistema pravne zaščite živali pred mučenjem, pri čemer avtorica opozarja na njegove pomanjkljivosti, in sicer zlasti na nejasnosti pri opredeljevanju posameznih prepovedanih oblik mučenja, na potrebo po zakonski prepovedi nekaterih novih oblik povzročanja trpljenja živalim ter po drugi strani na neumestnost določb, ki dopuščajo trpljenje živali za doseganje tako neprimernih in nevrednih ciljev kot sta estetika ali prihranek denarja. Posebej izpostavlja trenutno najbolj aktualno in perečo problematiko izvršljivosti slovenske zakonodaje o varstvu živali pred mučenjem, kjer so spremembe najnujnejše. Avtorica nadalje analizira ureditev varstva živali pred mučenjem v nekaterih drugih državah ter identificira najboljše primerjalnopravne rešitve. Na tej podlagi podaja teze ter predloge za spremembe slovenske zakonodaje na tem področju. V tej zvezi med drugim predlaga uvedbo kazenskopravnega sankcioniranja mučenja živali iz malomarnosti ter odgovornosti skrbnika živali za dovolitev mučenja oz. opustitev ukrepov za preprečitev mučenja vsaj za prekršek mučenja živali. Podrobno se posveti pripravi najustreznejših predlogov rešitev za izboljšanje nadzorstva nad izvajanjem zakonodaje o varstvu živali pred mučenjem in v tem okviru možnostim uvedbe t.i. »živalske policije« (animal police), kot jo poznajo v tujini, tudi pri nas. Pri tem pride do sklepa, da bi bilo najbolje, da bi se takšna organizacija, namenjena izključno opravljanju nadzora nad izvajanjem zakonodaje o zaščiti živali, organizirala v okviru državne uprave. Namesto ustanovitve novega organa v sestavi ministrstva, pristojnega za veterinarstvo predlaga reorganizacijo že obstoječih organov znotraj VURS ter ustanovitev zavetišč v njihovem okviru oziroma vzpostavitev tesnega sodelovanja z obstoječimi zavetišči. Po njeni zamisli bi znotraj takšne organizacije nadzorstvo samostojno ali skupaj z uradnimi veterinarji opravljali uniformirani »uradni nadzorniki za zaščito živali«, kot je poimenovala osebe, ki bi za opravljanje tovrstnega dela morale izpolnjevati milejše pogoje kot uradni veterinarji. Tem bi poleg obstoječih pravic in dolžnosti podelila nekatera nova pooblastila. Na koncu je predmet razprave kaznovalna politika. V tej zvezi avtorica opozarja na potrebo po zvišanju obstoječih sankcij za prekrške mučenja živali, ki so nezadostne in tudi primerjalno med najnižjimi ter zato ne morejo delovati preventivno. Predlaga še uvedbo dveh novih sankcij, tj. sankcijo prepovedi imetništva živali ter sankcijo psihološkega svetovanja za kaznivo dejanje mučenja živali tudi poleg izrečene denarne ali zaporne kazni.
Ključne besede: pravice živali, varuh pravic živali, mučenje živali, društva s področja zaščite živali, zavetišča za živali, mučenje živali iz malomarnosti, odgovornost skrbnika živali za dovolitev mučenja oz. opustitev ukrepov za preprečitev mučenja, živalska policija, prepoved imetništva živali, psihološko svetovanje.
Objavljeno: 20.04.2010; Ogledov: 7753; Prenosov: 992
.pdf Celotno besedilo (574,96 KB)

2.
Organizacija in delovanje policije za živali v RS : diplomsko delo
Daša Špela Ropret, 2011, diplomsko delo/naloga

Ključne besede: živali, mučenje, preprečevanje, preiskovanje, policija, policisti, diplomske naloge
Objavljeno: 18.05.2011; Ogledov: 2630; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (441,34 KB)

3.
MOŽNOST ODVZEMA ŽIVALI
Helena Klinc, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana tematika možnosti odvzema živali v Sloveniji glede na posamezne predpise. Predstavljene so težave, nedorečenosti, slabe in dobre rešitve v postopku, predlaganih pa je tudi nekaj novih. Predstavljena je situacija, ko je možnost odvzema živali predvidena, če je storjen prekršek, ne pa tudi, kadar je storjeno kaznivo dejanje mučenja živali. Nadalje je predlagana uvedba sankcije prepovedi posedovanja živali in sankcije psihološkega svetovanja v določenih primerih mučenja živali. Poudarjena je pomembnost registracije in identifikacije živali, saj je včasih to edini način, da se identificira lastnika trpeče živali. Uzakoniti bi bilo potrebno obvezno mikročipiranje mačk. Predlagan je popis vseh pasjih legel, ne le rodovniških - vsaka kotitev bi morala biti prijavljena (mladiči pa cepljeni in mikročipirani še preden gredo v nove domove), sicer naj se lastnika kaznuje. Onemogoči naj se oddajanje oglasov in trgovanje z mladiči, če dejavnost ni prijavljena oziroma registrirana. To bi pri tistih, ki se jim »dogajajo« legla iz malomarnosti oziroma neželena legla, spodbudilo kastriranje in steriliziranje živali. Verjetno pa bi se v izogib stroškom (kastracije, sterilizacije ali pa cepljenja in mikročipiranja mladičev) še naprej dogajali primeri pobojev mladičev, ki pa bi morali biti strogo sankcionirani. Predpostavka seveda je, da ljudje kršitelje prijavijo. Ena izmed rešitev za zmanjšanje števila neželenih legel bi bila možnost brezplačne kastracije in sterilizacije psov in mačk. Na koncu so analizirani trije novejši dejanski primeri, ki jih obravnava Veterinarska uprava Republike Slovenije (VURS), z namenom pokazati, kakšen in kako dolg je postopek, preden pristojni lahko ukrepajo.
Ključne besede: mučenje živali, možnost odvzema živali, prepoved posedovanja živali, psihološko svetovanje, registracija in identifikacija živali, Veterinarska uprava Republike Slovenije
Objavljeno: 06.10.2011; Ogledov: 3085; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (925,37 KB)

4.
5.
NORMATIVNA UREDITEV DOBROBITI ŽIVALI
Ana Mrak, 2014, diplomsko delo

Opis: Ljudje bivamo z živalmi že od nastanka človeštva. V času rimske civilizacije je bila žival stvar v pravnem prometu, prostoživeče živali pa res nullius, kar je pomenilo, da jo je lahko vsak vzel v posest. Pravna zaščita živali se je začela kot zaščita tuje lastnine, kar pomeni, da so imele status objekta. Saksonski kazenski zakonik iz 18. stoletja je bil eden prvih, ki je kaznoval njihovo zlorabo. Šele leta 1824 je bila v Angliji s strani Arthurja Brooma ustanovljena prva organizacija za zaščito živali. Sodobno pravo jim priznava pravno zaščito. Ta obsega človeške normativne in dejanske aktivnosti, ki naj preprečijo mučenje, izboljšajo življenjske razmere, zmanjšajo njihovo trpljenje ipd. V Sloveniji je zaščita živali določena v Zakonu o zaščiti živali , ki je bil sprejet leta 1999 in določa odgovornost ljudi za zaščito živali, s Kazenskim zakonikom ter drugimi zakoni in podzakonskimi akti. Na nacionalni ravni za zaščito živali skrbijo različni organi in organizacije, ki imajo pristojnosti določene z zakoni. Ko je v Evropi začel naraščati pomen dobrobiti živali, so se intenzivno lotili reševanja te problematike tudi v okviru Sveta Evrope in v okviru njihovega delovanja je bilo sprejetih več konvencij, ki so jih ratificirale tudi države zunaj Evrope. Združene države Amerike so sprejele Animal Welfare Act na zvezni ravni, posamezne države pa imajo lokalne predpise in zakone za zaščito živali. Španija predstavlja primer države, ki zaradi močnega krščanskega vpliva ni zaščitniško naravnana do živali, vendar se v zadnjih letih zadeve bistveno spreminjajo, dokaz za to predstavlja tudi prepoved bikoborb v Kataloniji, ki pomenijo eno izmed glavnih značilnosti in znamenitosti Španije. Danes je skrb za dobrobit živali postala pomembna tematika, vendar še vedno obstajajo dejavnosti, ki so dovoljene in nesankcionirane, pri katerih prihaja do mučenj, kot je testiranje na živalih, prav tako pa obstajajo pomanjkljivosti v zakonodajah, ki jih bo potrebno odpraviti, da se zagotovi tako dobrobit živali, kot tudi zdravje ljudi, ki uživajo meso in mlečne izdelke.
Ključne besede: Dobrobit živali, zaščita živali, Zakon o zaščiti živali, mučenje živali, zaščita živali v ZDA, zaščita živali v Španiji, bikoborbe, vivisekcija.
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 765; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (434,55 KB)

6.
ANALIZA SODNE PRAKSE KAZNIVIH DEJANJ ZOPER OKOLJE, PROSTOR IN NARAVNE DOBRINE V SLOVENIJI
Katja Andrinek, 2015, diplomsko delo

Opis: Varstvo okolja je vse bolj popularna in pereča tema v medijih, politiki in civilni družbi. Mnogi bi se strinjali s trditvijo, da imajo Slovenci danes mnogo bolj okrepljeno ekocentrično zavest kot pred leti. Pa vendar, koliko Slovencev, po sprehodu v gozdu, ko naleti na divje odlagališče, poda ovadbo kaznivega dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja? Koliko Slovencev, ki gredo vsak dan mimo sosedovega psa, za katerega vedo, da je skoraj vse življenje pripet na verigi in več dni brez pitne vode, poda ovadbo kaznivega dejanja mučenja živali? Takih Slovencev je malo. In to potrjujejo statistike o številu podanih ovadb kaznivih dejanj zoper okolje, prostor in naravne dobrine. V primerjavi z ovadbami vseh kaznivih dejanj, je letno tovrstnih ovadb podanih le okoli 0,5 odstotka. Analiza kaže, da je dejanske kriminalitete mnogo več, torej je problem v zatiskanju oči očividcev, ki se ne odločijo za prijavo. Pa vendar v okoljski kriminaliteti vendar le ni vse tako črno. Namreč, ko je enkrat ovadba podana, obstaja velika verjetnost, da bo dobila sodni epilog. Statistika vloženih obtožb kaže, da so državni tožilci v predkazenskem postopku uspešni, saj dobro polovico primerov ovadb privedejo do vložitve obtožbe. Tudi v nadaljnjem, sodnem postopku se iz odstotka obsodb v primerjavi z obtožbami, kaže njihova učinkovitost, saj ta, po letu 2010, presega 60 odstotkov in še vedno raste. Državni tožilci kažejo svojo aktivnost tudi v vlaganju pritožb, saj statistika kaže, da se pritožijo ob skoraj vsaki oprostilni sodbi. Za visoko število obsodilnih sodb pa niso zaslužni le tožilci, ampak tudi sodstvo, saj je slednje tisto, ki na koncu odloči, ali bo sodba obsodilna ali zavrnilna. Iz izdajanja vse več obsodilnih sodb, z vse večjimi kaznimi, ki zadnja leta niso le denarne, ampak tudi zaporne, je mogoče sodstvu priznati vse večjo kritičnost do okoljske kriminalitete. Poleg ovaditeljev, državnih tožilcev in sodstva, pa imajo svojo vlogo tudi mediji, ki s šokantno predstavitvijo tovrstnih kaznivih dejanj, dosežejo ogorčenje splošne javnosti, in imajo tako funkcijo zastraševanja in s tem prevencijski učinek za potencialne storilce. Sklepna ugotovitev je torej, da državni tožilci in sodstvo delajo dobro. Morda bi lahko bili še bolj učinkoviti ob ustreznejši zakonodaji, saj je obstoječi, mogoče očitati pretirano blanketnost kazenskopravnih norm, težko določljivo terminologijo ter razdrobljenost in številčnost zakonskih in podzakonskih okoljevarstvenih določb. Iz uvodnih vprašanj, je mogoče razbrati namig na največji problem okoljske kriminalitete, to je podajanje ovadb. S še večjo angažiranostjo in ozaveščanjem slovenske javnosti je potrebno doseči tako stopnjo ekocentrične zavesti Slovencev, da ovadba okoljske kriminalitete ne bo več vprašanje, ampak pravilo.
Ključne besede: kazenskopravno varstvo okolja, kazniva dejanja zoper okolje, ekocentrizem, obremenjevanje in uničevanje okolja, onesnaženje morja in voda s plovili, protipravno ravnanje z jedrskimi ali drugimi nevarnimi radioaktivnimi snovmi, onesnaženje pitne vode, onesnaženje živil ali krme, protipravno zavzetje nepremičnine, uničenje nasadov s škodljivo snovjo, uničevanje gozdov, mučenje živali, nezakonit lov, nezakoniti ribolov, nezakonito ravnanje z zaščitenimi živalmi in rastlinami, prenašanje kužnih bolezni pri živalih in rastlinah, izdelovanje škodljivih zdravil za zdravljenje živali, nevestna veterinarska pomoč
Objavljeno: 16.07.2015; Ogledov: 1108; Prenosov: 263
.pdf Celotno besedilo (910,07 KB)

7.
Pasje borbe v Sloveniji in nekaterih evropskih državah
Nina Lopan, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen tega diplomskega dela je bil predstaviti pasje borbe v Sloveniji in nekaterih evropskih državah. Priljubljenost pasjih borb postaja iz leta v leto večja in na plano prihajajo grozljive podrobnosti iz samih treningov psov kot tudi borb. V diplomsko delo je vključen tudi anketni vprašalnik, s katerim smo prišli do podatkov o informiranosti anketirancev. Izvedeli smo tudi, kakšno mnenje imajo o delovanju pristojnih organov in o samih pasjih borbah. Ljudje bi se morali bolj zavedati te problematike in nameniti malo več pozornosti dogajanju v svoji bližnji okolici. K temu bi lahko pripomogla boljša informiranost o samih pasjih borbah in o znakih, ki kažejo na morebitno prisotnost le-teh. Širšo javnost bi morali bolje podučiti o tej problematiki in o vsem, kar je povezano z njo, saj bi le tako lahko prišli do kakšnih sprememb. V zadnjih nekaj letih se v Sloveniji vse več govori o pasjih borbah in nanje opozarja, tako da lahko upamo, da se bo stanje na tem področju v bodoče izboljšalo in da bodo ljudje prenehali s tovrstnim početjem. Ker pa se ti dogodki po navadi odvijajo vedno na novih lokacijah in za te izve le zaprt krog ljudi, bo potrebno boljše sodelovanje ljudi in pristojnih organov. Pasje borbe niso problematika le v Sloveniji. V diplomskem delu so bile predstavljene tri evropske države, v katerih se prav tako borijo proti tej vrsti mučenja živali oziroma psov. Rusija je ena izmed držav, ki temu problemu ne namenja toliko pozornosti in ne ukrepa, kot bi bilo to potrebno, saj so pasje borbe pri njih skoraj da način življenja.
Ključne besede: psi, pasje borbe, mučenje živali, kazniva dejanja, prijave, preiskovanje, diplomske naloge
Objavljeno: 03.11.2015; Ogledov: 656; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (741,32 KB)

8.
Kaznivo dejanje mučenja živali v Sloveniji
Anita Šinkovec, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavano kaznivo dejanje mučenja živali v Sloveniji. Delo je osredotočeno predvsem na slovensko pravno ureditev mučenja živali. Podrobneje so obravnavani zakoni ter pravilniki, ki urejajo to problematiko, pri katerih je še poseben poudarek na posameznih členih, ki na to neposredno vplivajo, navedeni pa so tudi mednarodni pravni akti ter pravni akti Evropske unije s tega področja, saj poleg vseh mednarodnih pogodb, slovensko zakonodajo zavezujejo tudi pravni akti Evropske unije. Navedeni so ukrepi zoper kršitelje tako po kazenski zakonodaji, kot tudi po prekrškovni. Izpostavljeni so problemi pomanjkljivosti slovenske ureditve, predstavljene pa tudi spremembe na tem področju v zadnjih letih. To vodi do spoznanja, da je Slovenija v zadnjih desetih letih izboljšala normativno ureditev področja zaščite živali. Predstavljen je nadzor nad izvajanjem zakonodaje, kako je organiziran, kdo in kako ga izvaja, ter kako bi lahko nadzor izboljšali. To nas pripelje do sklepa, da problem preprečevanja mučenja živali ni v normativni ureditvi, temveč v izvršljivosti zakonodaje. Čeprav društva za zaščito živali nimajo veliko pooblastil in pristojnosti, je predstavljena njihova pomembna vloga. Izmed množice primerov mučenja živali so izpostavljeni in podrobneje opisani nekateri najbolj odmevni primeri v slovenskih medijih v zadnjih letih, pri katerih pa je najbolj pomemben njihov epilog. Nazadnje je predstavljena ureditev varstva živali pred mučenjem v drugih evropskih državah, natančneje v Nemčiji in Avstriji, kjer je pravna ureditev na tem področju bolje dodelana, pri tem pa so navedeni predvsem zakoni, nadzorstvo nad izvajanjem zakonodaje in sankcije zoper kršitelje.
Ključne besede: živali, mučenje živali, zaščita živali, diplomske naloge
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 542; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (314,68 KB)

9.
Varstvo živali v Republiki Sloveniji
Tina Jovanović, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali eno izmed večjih problematik v Republiki Sloveniji, to je mučenje živali in s tem povezana neustrezna zakonodaja ter kazensko sankcioniranje. Pri tem smo ugotovili, da zakonodaja na tem področju v Sloveniji obstaja, vendar je še zmeraj nedorečena in v določenih primerih, predvsem pri sankcioniranju mučiteljev, premila. V diplomskem delu smo izpostavili problem odkrivanja in prijavljanja primerov mučenja živali, ukrepanja nadzornih organov ter premile ali neprimerne kazni za mučitelje živali. Ker pristojnosti in izvajanje določb Zakona o zaščiti živali (v nadaljevanju ZZZiv) zaenkrat opravlja le Veterinarska inšpekcija Republike Slovenije (v nadaljevanju UVHVVR), stremimo k temu, da bi se tudi v Sloveniji uvedla t. i. policija za živali, ki bi imela vsa potrebna pooblastila za ukrepanje in kaznovanje mučiteljev živali in bi sodelovala z društvi ter vsemi pristojnimi organi, saj so veterinarji na tem področju preobremenjeni. Za začetek bi se morala spremeniti in izboljšati stopnja družbene odgovornosti ter odnos ljudi do živali, ki se je spreminjal skozi zgodovino, ni pa se spremenil do te mere, da bi se živali prenehalo mučiti. Prav tako bi se morale spremeniti pravna ureditev varstva živali v naši državi, ki smo jo opisali v diplomskem delu, in kazni za mučitelje živali. Opisali smo tudi nekaj primerov mučenja živali ter primerjali zakonodajo in sodno prakso s tistimi v drugih državah, tako pa prišli do nekaterih rešitev, ki bi bile primerne za vsaj delno rešitev problema mučenja živali v Sloveniji. Predvsem uvedba prepovedi imetništva živali oz. odvzema živali bi bila velik napredek pri sankcioniranju. Upamo, da se bo zakonodaja na tem področju izboljšala, predvsem pa, da bodo kazni strožje in se bo tako spremenil odnos ljudi do živali, saj so živali naši sopotniki in imajo tako kot ljudje tudi določene pravice.
Ključne besede: živali, mučenje živali, zaščita živali, zavetišča za živali, diplomske naloge
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 539; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (728,76 KB)

10.
Zlorabe in mučenje živali v Republiki Sloveniji - analiza primerov
Saša Petrovič, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen dela je analiza trenutno uveljavljene zakonodaje s področja pravnega varstva živali in njihovih pravic ter izpostavitev njenih pomanjkljivosti. S primerjavo normativnih ureditev drugih držav smo dosegli celovit pregled prave ureditve tega področja in na podlagi tega predlagali rešitve, ki bi bile kompatibilne z našim sistemom. Z analizo dejanskih primerov smo ugotovili pogostost prekrškov in kaznivih dejanj, načine mučenja, odzive pristojnih organov in splošno mnenje prebivalstva oziroma odzive na ravnanja. Področje zaščite živali ima širok obseg, zato smo se omejili na domače živali in se bolj konkretno posvetili zlorabi in mučenju le-teh v obdobju zadnjih desetih let. Ugotovili smo, da se je število obravnavanih zlorab mučenja živali v slovenskem prostoru v zadnjih desetih letih povečalo za 48 %, razlog tega pa je tudi nadgrajena zakonodaja, ki jo je priporočila Evropska unija, in resnejša percepcija zaščite živali. Članstvo Slovenije je torej zagotovo vplivalo na razvoj zakonodaje na področju zaščite živali in jo v določenih primerih izboljšalo, nismo pa še na stopnji Nemčije, Avstrije ali Švice. Te države imajo zelo strogo zakonodajo in verjamejo, da so vse živali čutna bitja, s katerimi je potrebno ravnati spoštljivo in dostojanstveno. Ugotovimo, da so slovenski storilci moškega spola in ne obžalujejo svojih dejanj. Zlorabo izvajajo najpogosteje samostojno nad psi. Predvidene sankcije v Sloveniji so v primerjavi z izbranimi primerljivimi državami nizke, kljub temu pa smo mnenja, da sta neformalna kontrola in vplivi javnosti najglasnejši opozorilni krik na nepravilnosti. Potrebno se je zavedati, da sprenevedanje in zanikanje ravnanj pomenita tudi njihovo tiho odobritev. Ničelna toleranca do mučenja živali pa je edina pravilna pot v boju proti zlorabam in zagotovitvi njihove dobrobiti.
Ključne besede: živali, mučenje živali, zlorabe živali, zaščita živali, Slovenija, magistrska dela
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 570; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

Iskanje izvedeno v 0.43 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici