| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 170
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Policijsko delo v skupnosti in uporaba diskrecije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Demis Inamo, 2022, diplomsko delo

Opis: Policijsko delo v skupnosti pomeni približevanje »represivnega« organa (policije) ljudem in njihovi skupnosti. Le z dobrim sodelovanjem lahko policija iz okolja pridobi koristne informacije, s katerimi ugotovi oziroma identificira problem, ki bi drugače zaradi svoje specifike lahko ostal skrit oziroma prikrit tako ljudem kot organom pregona. Iz tako prikritega problema bi potencialno lahko nastala velika grožnja oziroma posledica širši skupnosti. Policija s preventivnim delovanjem tako sklepa s prebivalci nekakšen most zaupanja, od katerih pridobiva koristne informacije, ki pomagajo pri operativnih uspehih policijske organizacije. Policijsko delo v skupnosti lahko pomeni tudi zadovoljiti potrebe in interese lokalne skupnosti o varnosti. Nenazadnje je delo policije namenjeno prav ljudem v neki skupnosti, zato je ocena oziroma zaupanje te skupnosti, še kako pomembno za merjenje uspešnosti policije. Diskrecijska pravica pomeni premišljeno razločevanje. Je pravica oblastnega (upravnega) organa, da lahko na podlagi zakonskega pooblastila, pri istem dejanskem stanju, sprejme dve ali več odločitev, ki so si med seboj po vsebini sicer različne, a so vse pravno pravilne. Razlika je le v bolj ali manj ugodnem izidu za stranko. V diplomskem delu je tako prikazana uporaba diskrecije (pravice) in njena »omejitev«, ki preprečuje morebitne zlorabe organa, saj lahko pri rabi diskrecije hitro pride tako do zlorabe položaja oziroma prekoračitve pooblastil kot tudi do opustitve dolžnega ravnanja. Upravni organi so vezani na načelo zakonitosti, saj diskrecija ni samovolja. Podelitev diskrecije ima svoj namen. Odločanje pa je zahtevno in zelo odgovorno.
Ključne besede: diplomske naloge, policijsko delo v skupnosti, diskrecija, opozorilo, plačilni nalog, odločba
Objavljeno v DKUM: 22.06.2022; Ogledov: 100; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

2.
Trajnostni razvoj skupnosti: kako krepiti srečne trajnostne skupnosti?
Tine Šteger, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi proučujemo področje ustvarjalnosti, inovativnosti, trajnostnega razvoja in sreče ter raziskujemo razvoj skupnosti v srečne trajnostne skupnosti. Izpostavljamo nekatere izmed perečih aktualnih problemov ter ugotavljamo, da z obstoječim netrajnostnim načinom razvoja več ne moremo nadaljevati. Pri obvladovanju obstoječih in prihajajočih problemov izpostavljamo pomen celovitosti in v tem smislu sistemskega razmišljanja, ustvarjalnosti in inovativnosti, kar nam omogoča razvoj novih rešitev za reševanje aktualnih problemov in prehod v bolj trajnosto družbo. Osrednje vprašanje s katerim se ukvarjamo v magistrskem delu je, kako lahko trajnostni razvoj, tudi s pomočjo ustvarjalnosti in inovativnosti, pripomore k izboljšanju kakovosti življenja v skupnosti in navsezadnje – višji ravni sreče njenih prebivalcev. V skladu z opredelitvijo Združenih narodov trajnostni razvoj razumemo v njegovih treh razsežnostih – ekonomski, družbeni in okoljski, kot razvoj, ki omogoča zadovoljevanje potreb trenutne generacije, ne da bi ta ogrozil sposobnost prihodnjih generacij za zadovoljevanje njihovih potreb. Ugotavljamo, da se obstoječe razvojne strategije v lokalnih skupnostih v svojem bistvu osredotočajo predvsem na zasledovanje materialne blaginje prebivalcev, medtem ko druga področja puščajo ob strani. V magistrskem delu raziskujemo vpliv posameznih razsežnosti trajnostnega razvoja (ekonomske, družbene in okoljske) na srečo ljudi v družbi, da bi lahko ocenili potencial trajnostnega razvoja za razvoj skupnosti v srečne trajnostne skupnosti. Ugotavljamo, da je gospodarski razvoj nujen za zagotavljanje osnovne življenjske ravni, ki posamezniku omogoča zadovoljevanje osnovnih človekovih potreb. Skozi kritično razpravo o ugotovitvah različnih avtorjev (predvsem Easterlina, Veenhovna, Hagertya in Ingleharta) ugotavljamo, da povezanost med ravnjo bruto domačega proizvoda in srečo prebivalcev obstaja. Tako ljudje v gospodarsko razvitih državah v povprečju poročajo o višjih ravneh sreče kot prebivalci gospodarsko manj razvitih držav. Ugotavljamo, da je povezanost med gospodarskim razvojem in srečo močnejša v gospodarsko manj razvitih kot gospodarsko razvitih družbah. Gospodarska rast ima torej izrazit vpliv na srečo predvsem v manj razvitih državah. Ko družba doseže določen prag gospodarske razvitosti, raven sreče praviloma več ni odvisna od nadaljne gospodarske rasti. Ključnega pomena postanejo drugi, nematerialni dejavniki. V tem smislu smo raziskovali vpliv dejavnikov družbenega razvoja in varstva okolja na raven sreče, o kateri poročajo ljudje v družbi. Na področju družbenega razvoja ugotavljamo, da obstaja jasna povezanost med močjo socialne države, kakovostjo političnega sistema, svobodo odločanja o lastnem življenju, zaupanjem med ljudmi in povezanostjo v družbi, a hkrati obstoja povezanosti med zmanjševanjem družbene neenakosti in srečo ni moč potrditi. Potrdili smo povezanost med kazalci varstva okolja in ravnjo sreče ljudi. Ugotavljamo, da bi bilo v tem smislu na področju razvoja skupnosti smiselno poleg gospodarskega razvoja večji poudarek nameniti družbenemu razvoju in varstvu okolja, kar bi omogočilo bolj celovit razvoj skupnosti v skladu s trajnostnim razvojem. A ne le to. Kot smo ugotovili, bi to lahko pomembno vplivalo tudi na raven sreče ljudi v skupnosti, ki bi jo lahko z ustreznimi politikami, ki v večji meri upoštevajo družbeni razvoj in varstvo okolja vsaj ohranili, če ne na dolgi rok celo dvignili.
Ključne besede: celovitost, inovativnost, sreča, skupnosti, trajnostni razvoj, ustvarjalnost.
Objavljeno v DKUM: 09.06.2022; Ogledov: 138; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (2,87 MB)

3.
Uporaba družbenih medijev pri otrocih starih med 4 in 6 let
Barbara Šviga, 2022, diplomsko delo

Opis: Živimo v družbi, kjer so otroci iz dneva v dan bolj izpostavljeni različnim medijem, vse več tudi družbenim medijem, ki imajo vedno večji vpliv na otroke. Izpostavljenost družbenim medijem lahko prinese izobraževanje in zabavo, a ob neprimerni rabi vodi tudi do škodljivih vplivov na otrokov razvoj. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo se osredotočili na družbene medije na splošno, nato smo se poglobili v vsebinske skupnosti, predvsem v tri vrste, ki smo jih nato uporabili v empiričnem delu. V slednjem so predstavljeni rezultati raziskave o uporabi družbenih medijev pri otrocih, starih med štiri in šest let. Vzorec torej zajema starše otrok v tej starosti. Podatki so zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, pridobljene odgovore pa smo obdelali s programom SPSS. Zanimalo nas je, katere vsebinske skupnosti otroci uporabljajo, koliko časa porabijo za posamezno skupnost ter če se starši poslužujejo omejitev in kakšnih. Ugotovljeno je bilo, da otroci uporabljajo predvsem YouTube in spletne igre, virtualne svetove malo manj, starši pa otrokom skoraj vedno omejijo dostop na takšen ali drugačen način. Rezultati so pokazali še, da otroci tedensko porabijo zelo malo časa za omenjene vsebinske skupnosti.
Ključne besede: družbeni mediji, spletne igre, virtualni svetovi, vsebinske skupnosti, YouTube
Objavljeno v DKUM: 31.03.2022; Ogledov: 187; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

4.
Varnostni izzivi slovenskega podeželja : magistrsko delo
Klara Kregar, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali problem varnostnih izzivov, s katerimi se soočajo prebivalci slovenskega podeželja. Proučevali smo oblike ruralne kriminalitete, in ugotovili, da najbolj izstopajo premoženjska kazniva dejanja. Spoznali smo, da prisotnost strahu med podeželskimi prebivalci pomembno vpliva na kakovost njihovega življenja, pri tem najbolj izstopa zaskrbljenost in ranljivost podeželskih mlajših in starejših žensk ter mladostnikov, ki so najpogosteje žrtve viktimizacije. Po pregledu literature smo doumeli, da ljudje na vasi neradi delijo svoje izkušnje s svojimi bližnjimi in redkeje prijavljajo kazniva dejanja zaradi kakršnih koli vzrokov, povezanih s socialno kohezijo ter učinkovitostjo dela policije, ki z intenzivnim delovanjem in preventivnimi ukrepi v lokalni skupnosti pomembno vpliva na zagotavljanje varnosti in preprečevanje podeželske kriminalitete. Tovrstni elementi varnostnih izzivov predstavljajo vzrok neraziskanega področja, ki je v nas spodbudil željo po nadaljnjem raziskovanju in iskanju izboljšav in rešitev. Opravili smo sekundarne analize podatkov iz nacionalne študije o viktimizaciji na kmetijah z naslovom Raziskava o nadzoru in preprečevanju kriminalitete na kmetijah. Proučevali smo mnenja in stališča slovenskih ruralnih prebivalcev in kmetov na področju zaskrbljenosti zaradi kaznivih dejanj in problemov odklonskih ravnanj na podeželju. Ugotovili smo, da so kmetje bolj zaskrbljeni zaradi kaznivih dejanj kot ruralni prebivalci, enako je tudi pri dojemanju problemov odklonskih ravnanj, kjer se kmetje bolj zavedajo resnosti ogrožanja okolja oziroma nasilja nad ljudmi in živalmi ter prekrškov kot ruralno prebivalstvo. Odgovorili smo tudi na raziskovalno vprašanje, ali prihaja do razlik v zadovoljstvu s kakovostjo izvajanja policijskega dela, glede na starost in spol kmetov. Starejši kmetje so nekoliko bolj zadovoljni s kakovostjo izvajanja policijskega dela na svojem območju kot mlajši kmetje. Na podlagi rezultatov analiz ne najdemo razlik v povprečnem zadovoljstvu s kakovostjo izvajanja policijskega dela, glede na spol kmetov.
Ključne besede: kriminaliteta, podeželska kriminaliteta, preprečevanje kriminalitete, preventivni ukrepi, policijsko delo v skupnosti, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 28.03.2022; Ogledov: 299; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

5.
Kriminalna prevencija na kmetijah v podravski regiji : magistrsko delo
Teja Črnivec, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučevali kriminaliteto na kmetijah in njeno preprečevanje v odnosu s policijskim delom na podeželju. Samemu preučevanju kriminalitete in kriminalne prevencije na podeželju se je že od začetka posvečalo premalo pozornosti, saj to velja za mirno in urejeno območje, kjer se izvrševanje kaznivih dejanj ne dogaja. Zaradi nenehnega tehnološkega in informacijskega napredka so napredovala tudi podeželska območja in kmetije ter tako postale privlačne tarče. V Sloveniji tovrstna kriminaliteta še ni podrobno raziskana in je šele v razvoju, medtem ko imajo nekatere države sveta posebne policijske enote izključno za delo na podeželju. Na začetku smo opisali slovensko podeželje in kmetijstvo, nato pa smo podrobno razčlenili razsežnosti kmetijske kriminalitete in kriminalne prevencije, zlasti na kmetijah. Osredotočili smo se tudi na izvajanje policijskega dela na podeželju. Na koncu smo na podlagi rezultatov raziskave ugotovili, da bi policija pri preprečevanju kaznivih dejanj, storjenih na podeželju, morala poskrbeti za več naključnih patrulj oz. fizične prisotnosti, imeti več osebnega stika s kmeti ter odločneje ukrepati glede tatvin premoženja. Med uporabljenimi preventivnimi ukrepi je najpogostejši zaklepanje hiše, ko ni nikogar doma, zaklepanje avtomobilov in prisotnost psa čuvaja. Glede na to, da so vsi anketiranci obkrožili vsaj en preventivni ukrep, nismo mogli preveriti, ali med izvajalci in neizvajalci preventivnih ukrepov prihaja do razlik med stališči zaupanja v policijsko delo. Zaključimo lahko, da količina preventivnih ukrepov ni povezana z zaupanjem in pravičnostjo policije na lokalnem območju in zadovoljstvom s kakovostjo izvajanja policijskega dela na lokalnem območju ter spola.
Ključne besede: kriminaliteta, kmetijska kriminaliteta, preprečevanje kriminalitete, preventivni ukrepi, podeželje, policijsko delo v skupnosti, Podravje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 08.03.2022; Ogledov: 247; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

6.
Komunikacijski izzivi v inkluzivnem izobraževanju, s katerimi se soočajo gluhe in slišeče osebe
Omar Gamal, 2022

Opis: To je zbirno poročilo o delu, opravljenem v prvem intelektualnem rezultatu na temo izzivov v komunikaciji (angl. Intellectual Output One: Communication Challenges) za projekt Spodbujanje vključujočega izobraževanja z mednarodno kretnjo (ang. Advancing Inclusive Education Through International Sign) – InSign. To poročilo združuje in povzema rezultate nacionalnih poročil, ki so jih pripravili projektni partnerji iz Cipra, Nemčije, Grčije, Portugalske in Slovenije. Ta dokument vključuje informacije o nacionalnih znakovnih jezikih, podpori gluhim osebam in njihovih možnostih izobraževanja v različnih državah. Pregledali smo stanje mednarodne kretnje v vseh partnerskih državah. Izvedli smo tudi vprašalnik, v katerem smo predvsem od študentov zbirali informacije o tem kako dojemajo gluhe osebe, Koliko poznajo znakovni jezik in s kakšnimi težavami mislijo, da se gluhi in naglušni srečujejo v izobraževalnem sistemu. V tem dokumentu bomo analizirali skupne podatke, zbrane pri vseh projektnih partnerjih. Vsak partner je opravil tudi voden intervju s tistimi, ki najbolje poznajo gluho skupnost (sami gluhi, pedagogi, tolmači itd.), da bi bolje razumeli okoliščine in odgovorili na nekatera vprašanja, ki jih je težko najti v literaturi. Konsolidirano poročilo v krajši obliki povzema intervjuje iz nacionalnih poročil z glavnimi ugotovitvami.
Ključne besede: mednarodna kretnja, znakovni jezik, vključujoče izobraževanje, komunikacijski izzivi, gluhe skupnosti
Objavljeno v DKUM: 31.01.2022; Ogledov: 299; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (5,75 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Odnos med delovnimi zahtevami in viri, zaznano kulturo napak in delovnim stresom pri učiteljih : magistrsko delo
Katja Šošter, 2021, magistrsko delo

Opis: Profesionalne učeče se skupnosti predstavljajo pomembno obliko sodelovanja učiteljev, katerih namen je raziskovanje lastne prakse ter učenje novih in boljših pristopov poučevanja. Učeči posamezniki delajo napake, ki vsebujejo koristne informacije o tem, kako lahko izboljšamo trenutne kompetence. Kultura usmerjanja na napake opisuje, v kolikšni meri delovno okolje spodbuja ali inhibira učenje iz napak. Namen magistrskega dela je preveriti, kako se delovni viri učiteljev (značilnosti profesionalnih učečih se skupnosti, zaupanje (v ravnatelja in sodelavce), avtonomija, raznolikost dela) in delovne zahteve povezujejo z zaznano kulturo napak in delovnim stresom pri učiteljih. V raziskavo je bilo vključenih 259 učiteljev osnovnih šol v Sloveniji, starih med 24 in 64 let. Uporabljeni merski pripomočki so bili Vprašalnik profesionalnih učečih se skupnosti, Lestvica zaupanja v šoli, Vprašalnik usmerjenosti na napake, Vprašalnik doživljanja stresa in Vprašalnik delovnih zahtev in virov. Zastavljene hipoteze smo preverjali s pomočjo hierarhične multiple regresije, pri čemer smo kot kriterija opredelili zaznano kulturo napak in delovni stres. Rezultati so pokazali, da je statistično pomemben pozitiven napovednik zaznane kulture le avtonomija. Za statistično pomembne napovednike delovnega stresa so se izkazali medsebojna opora, zadovoljstvo in zavzetost ter splošne delovne zahteve. Na podlagi dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da zaznana kultura napak v šolskem okolju ni jasno definirana in oblikovana. Sklepamo tudi, da se učitelji, vključeni v raziskavo, morda premalo poslužujejo globljih ravni sodelovanja (npr. profesionalne učeče se skupnosti). V prihodnosti bi bilo smiselno preveriti tudi kakovost sodelovanja v profesionalnih učečih se skupnostih.
Ključne besede: Zaznana kultura napak, profesionalne učeče se skupnosti, delovni stres
Objavljeno v DKUM: 07.12.2021; Ogledov: 240; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (658,18 KB)

8.
Medvrstniško nasilje v šolah : primerjava razmer v urbanih in ruralnih skupnostih
Gašper Cimerman, 2021, diplomsko delo

Opis: Nasilje je prisotno v družbi že od začetka; vsak od nas je vsaj enkrat v življenju bil žrtev nasilja, mogoče celo povzročitelj. Nasilje se dogaja povsod; izkusimo ga lahko v izobraževalnih ustanovah, med prijatelji, v službi ali celo doma. Naša diplomska naloga je usmerjena k problematiki medvrstniškega nasilja. Bolj natančno, usmerili smo se v posledice, ki jih povzroči odraščanje v urbanem oziroma ruralnem okolju.
Ključne besede: nasilje, medvrstniško nasilje, šole, lokalne skupnosti, urbano okolje, ruralno okolje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.11.2021; Ogledov: 269; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (419,54 KB)

9.
7. nacionalna konferenca o varnosti v lokalnih skupnostih : policijsko delo v skupnosti in zagotavljanje varnosti v lokalnih skupnostih
2021

Opis: Zbornik prispevkov predstavlja recenzirane prispevke, ki so bili predstavljeni na 7. Nacionalni konferenci o varnosti v lokalnih skupnostih v Podčetrtku v novembru 2021. Glavna tema konference ostaja varnost v lokalnih skupnostih, v ospredju pa je bilo tokrat policijsko delo v skupnosti in sodelovanje policije z lokalnimi skupnostmi. Prispevki so rezultat raziskovanja v okviru programske skupine Varnost v lokalnih skupnostih – primerjava ruralnih in urbanih okolij, ki se izvaja na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru in sodelovanja s praktiki. Prispevki v zborniku se osredotočajo na različne vidike varnosti v lokalnih skupnostih, in sicer na policijsko dejavnost in vpliv covida-19, praktični vidik in koordinacijo na različnih ravneh, filozofijo, strategije, organizacijske dejavnike, taktike in metode ter vidike razvoja policijskega dela v skupnosti v zadnjih desetletjih. Poleg predstavitve razvoja policijskega dela v skupnosti v Sloveniji predstavljajo prispevki tudi dobro osnovo za razmislek o razvoju policijskega dela v prihodnosti.
Ključne besede: lokalne skupnosti, varnost, policijsko delo v skupnosti, programska skupina, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 10.11.2021; Ogledov: 358; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (6,80 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Implementacija policijskega dela v skupnosti na območju Policijske postaje Ribnica : magistrsko delo
Lara Rovan, 2021, magistrsko delo

Opis: Policijsko delo v skupnosti predstavlja sodoben koncept izvajanja policijskega dela v lokalni skupnosti. Namen le-tega je preprečevanje kriminalitete, zmanjšanje strahu pred kriminaliteto, skupno reševanje problemov ter predvsem vzpostavitev dobrega odnosa med policijo in lokalnim prebivalstvom. Policija lokalno prebivalstvo pritegne k sodelovanju preko različnih preventivnih akcij, organiziranih varnostnih sosvetov, k temu pa veliko pripomorejo tudi vodje policijskih okolišev. V okviru policijskega dela v skupnosti Slovenska policija že vrsto let organizira številne preventivne projekte ter aktivnosti, poleg tega pa tesno sodeluje tudi s številnimi drugimi institucijami. V letu 2020 so policisti celotne Slovenije skupno izvedli 9.145 aktivnosti preventivnega in policijskega dela v skupnosti, k čemur pa svoj delež prispeva tudi Policijska postaja Ribnica. Učinkovitost policijskega dela v skupnosti merimo ob pomoči štirih elementov modela ocenjevanja policijskega dela v skupnosti. Le-ti so kakovost stikov policistov s prebivalci, percepcija prebivalcev o stopnji kriminalitete in nereda, strah pred viktimizacijo ter skupnostna povezanost. Tako implementacija policijskega dela v skupnosti kot tudi pojavne oblike kriminalitete se lahko razlikujejo glede na stopnjo urbanizacije prostora in kraja bivanja. Največjo razliko je mogoče opaziti pri skupnostni povezanosti prebivalcev, ki je večja med prebivalci, ki živijo v bolj ruralnem območju.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijsko delo v skupnosti, lokalna skupnost, stopnja urbanizacije, Ribnica, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 337; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici