| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Stališča staršev in vzgojiteljev glede izvajanja neformalnih oblik sodelovanja v vrtcih
Špela Klemenčič, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Neformalne oblike sodelovanja v vrtcih smo želeli raziskati, katere vrste neformalnih oblik se najpogosteje izvajajo v vrtcu Studenci Maribor, kako vzgojitelj starše seznanjajo z njimi in kako starši ocenjujejo sodelovanje z vzgojitelji. Diplomska nalogo sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo opisali, kako poteka sodelovanje med vrtcem in starši. Podrobneje smo opisali sodelovanje s starši, predstavili ovire, ki se pojavijo pri sodelovanju, potek komunikacije med vzgojitelji in starši ter metode in načela, ki jih lahko vzgojitelj uporabi pri delu s straši. V teoretičnem delu smo prav tako predstavili neformalne oblike sodelovanja med vrtcem in starši. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave o oblikah neformalnega sodelovanja med vrtcem in starši. Podatke, zbrane s pomočjo intervjujev za starše in vzgojitelje, smo nato obdelali kot vodeni intervju, kar pomeni, da so bili podatki obdelani vsebinsko kot kritično ovrednotenje podanih odgovorov.
Ključne besede: sodelovanje s starši, neformalne oblike sodelovanja, komunikacija, vrtec, vloga vzgojitelja
Objavljeno v DKUM: 27.10.2020; Ogledov: 445; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

2.
Čezmejno policijsko sodelovanje : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Aljaž Škafar, 2019, diplomsko delo

Opis: Kot vsaka druga država se tudi Republika Slovenija sooča s čezmejnim kriminalom. Ker ga je vedno več, sta pomembna medsebojno sodelovanje policijskih enot in njihov moderen način dela, saj le tako države lahko zmanjšajo čezmejna tveganja za kriminalna združenja. V diplomskem delu smo opisali začetek in razvoj sodelovanja med državami ter skupen boj proti čezmejnemu kriminalu. Opisali smo razne organizacije, ki zatirajo čezmejni kriminal in so ključne za boj proti njemu, kot so Interpol, Europol, Frontex in podobne. Čeprav te organizacije storijo zelo veliko in so kar se da dejavne, pa je to velikokrat premalo. Slovenija je zato s sosednjimi državami sklenila dvostranske pogodbe in dogovore, ki omogočajo boj proti čezmejnemu kriminalu na bolj lokalni ravni. Ker največ sodeluje prav z obmejnimi državami, smo jih podrobneje predstavili. Slovenija deluje v dveh centrih za policijsko sodelovanje, in sicer v Megvarjah in v centru Dolga vas, ki omogočata hitrejše sodelovanje, saj so v isti stavbi policisti več držav in imajo med sabo tudi neposreden stik. Opisali smo oblike sodelovanja, kjer je bil prav tako velik pomen na sodelovanju Slovenije z obmejnimi državami. Analizirali smo, ali vplivajo na državno suverenost in celovitost. Ob kršenju sodelovanja ju lahko namreč druge države ogrožajo, s čimer ogrozijo tudi nadaljnja sodelovanja ter krhajo pridobljene dobre odnose in izkušnje. V zaključku smo preverjali hipoteze o državni celovitosti, oblikah čezmejnega sodelovanja in jasnosti pooblastil tujih državnih organov na slovenskem ozemlju.
Ključne besede: diplomske naloge, policijsko sodelovanje, mednarodne pogodbe, oblike sodelovanja
Objavljeno v DKUM: 18.09.2019; Ogledov: 683; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (637,92 KB)

3.
Povezava izkušenj učiteljev z njihovo usposobljenostjo in pripravljenostjo na sodelovanje s starši
Klara Pravdič, 2019, magistrsko delo

Opis: Uspešno sodelovanje med šolo in domom – med učitelji in starši sodi med pomembne kazalce kakovostnega vzgojno-izobraževalnega dela. Že same raziskave kažejo, da sta sodelovanje šole ter medsebojna podpora bistvenega pomena za uspešno izobraževanje otroka in za njegov razvoj. Dobro načrtovano in učinkovito izvedeno vključevanje staršev prinaša pozitivne učinke tako za otroka kot za starše, učitelje in šolo v celoti. Pomembni so partnerski odnosi, ki naj bi bili vzajemno-sodelovalni. Med učitelji in starši obstajajo bolj ali manj ustaljene oblike sodelovanja, ki so lahko formalne in neformalne oblike, za uspešne oblike sodelovanja pa je potrebno določeno znanje in sposobnosti učitelja. Učitelj mora znati pristopiti do staršev, mora jih poslušati in poskušati razumeti. Vedeti mora, kako ravnati v določenih situacijah. V teoretičnem delu so predstavljene značilnosti sodelovanja med šolo in domom oz. učitelji in starši. Natančno so opisane formalne in neformalne oblike sodelovanja. Prav tako so predstavljene kompetence učitelja, torej tiste, ki so nujno potrebne za uspešno sodelovanje s starši. In prav tako je predstavljeno pomankanje kompetenc učitelja, zaradi katerih je lahko sodelovanje med starši in učitelji slabo. V nadaljevanju so opisana različna izobraževanja učiteljev na temo sodelovanja s starši. Zanimalo nas je tudi, če študentje dobijo dovolj znanja o tem, kako sploh in kako dobro sodelovati s starši ter kako reagirati v določenih situacijah, ki so lahko včasih tudi neprijetne. Zato smo preučili učne načrte Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru – na študijskem programu razredni pouk. Čeprav se ve, da je sodelovanje s starši še kako zelo pomembno in prav tako je prisotno takoj, ko postanemo učitelji ali razredniki, je bilo pri pregledu učnega načrta Pedagoške fakultete Maribor, smer razredni pouk, ugotovljeno, da se vsebini, ki govori o sodelovanju s starši, ter, kako izpeljati formalne in neformalne oblike sodelovanja in kako svetovati, ko pride do vzgojnega ali učnega problema, ne namenja prav veliko pozornosti. Prav bi bilo, da bi se temu področju namenilo več časa oz. več predmetov, saj v današnjem času kakovostno sodelovanje med šolo in starši ni najlažje in ni samoumevno. V empiričnem delu pa smo s pomočjo anketnega vprašalnika preučevali, kako so učitelji, ki imajo različno delovno dobo in izkušnje pri delu s starši, pripravljeni in usposobljeni za sodelovanje s starši. Ali se daljša delovna doba učiteljev povezuje z njihovimi značilnostmi sodelovanja s starši in kako se učitelji začetniki spoprijemajo s tem. V raziskavo so bili vključeni razredniki koroških osnovnih šol. Rezultati so pokazali, da učitelji na razredni stopnji dobro sodelujejo s starši, toda kljub temu si želijo, da bi se lahko na tem področju še dodatno izobraževali, saj jim včasih primanjkuje znanja ali izkušenj, da bi tako bilo njihovo sodelovanje kvalitetnejše in da bi jim starši bolj zaupali. Prav tako pa so učitelji mnenja, da bi bilo potrebno za uspešno medsebojno sodelovanje izobraževati tudi starše učencev.
Ključne besede: starši, učitelji, sodelovanje, oblike sodelovanja, kompetence učitelja
Objavljeno v DKUM: 17.04.2019; Ogledov: 758; Prenosov: 263
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

4.
Organizacija islamskega sodelovanja kot dejavnik stabilnosti in miru : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Andrej Beljan, 2019, diplomsko delo

Opis: Na svetu je veliko število organizacij, ki se zavzemajo za globalni mir in zagotavljanje varnosti. Nekatere izmed njih delujejo že dlje časa, so vplivne, relativno uspešne in učinkovite. Vsekakor so najvplivnejše in najbolj znane tiste mednarodne organizacije, v katerih sodeluje večje število držav. Ena od mednarodnih organizacij, ki je v današnjem času relativno pomembna je Organizacija islamskega sodelovanja, ki ima hkrati verski in politični značaj. Verski značaj ji zagotavlja dejstvo, da gre za organizacijo, v katero so vključene islamske države ali tiste, ki same sebe smatrajo za takšne. Organizacija deluje na številnih področjih, diplomsko delo pa se osredotoča predvsem na njene aktivnosti, ki so povezane z zagotavljanjem varnosti, z bojem proti terorizmu, verskim ekstremizmom, skratka na dejavnosti, ki ogrožajo človekovo zelo pomembno vrednoto – varnost. Organizacija je vpeta tudi v mednarodno politično okolje, saj je sogovornik Organizacije združenih narodov, Evropske unije in ZDA. Kljub različnim vrednotam, načinu življenja in religijam, med državljani držav Organizacije islamskega sodelovanja in državljani zahodnega sveta obstajajo dialog, sodelovanje in skupno prizadevanje za globalni mir. Med vsemi akterji, ki si prizadevajo za ustvarjanje miru in varnosti, se neredko pojavijo različna mnenja o razlogih za pojav terorizma, verskega ekstremizma, oboroženih konfliktov in drugih oblik nasilja, zato sta dialog in sodelovanje še toliko bolj pomembna. Države članice Organizacije islamskega sodelovanja so v svojih številnih dokumentih do sedaj sprejele številne ukrepe proti terorizmu. Vsaj nekatere sprejete ukrepe v praksi tudi udejanjajo z aktivnostmi, ki preprečujejo nastajanje terorizma, zlorabo vere, z opozarjanjem na pojave, ki prispevajo k terorizmu in z drugimi aktivnostmi, ki so namenjene zagotavljanju miru. Pri tovrstnih aktivnostih države članice vsaj na načelni ravni sodelujejo med seboj in z akterji izven same organizacije. Kljub temu, pa zaradi različnih razlogov, nekateri sprejeti ukrepi ostanejo samo na papirju in ne prispevajo k zagotavljanju varnosti.
Ključne besede: diplomske naloge, organizacija islamskega sodelovanja, islam, panislamizem, Konvencija Organizacije islamskega sodelovanja o boju proti mednarodnem terorizmu, varnost
Objavljeno v DKUM: 26.03.2019; Ogledov: 786; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

5.
Spletna rešitev za analizo in vizualizacijo medorganizacijskega sodelovanja
Timotej Sobočan, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obsega predstavitev in izdelavo spletne rešitve za analizo in vizualizacijo medorganizacijskega sodelovanja. Na začetku diplomskega dela je predstavljeno teoretično ozadje, ki je pomembno za razumevanje razlogov in načinov sodelovanja organizacij. Sledi opis načrtovanja in implementacije rešitve ter prikaz delovanja. Izdelana rešitev, spletna stran, je predstavljena tudi na praktičnem primeru. Opisane so tudi ključne tehnologije in orodja uporabljena pri izdelavi.
Ključne besede: Medorganizacijsko sodelovanje, vizualizacija, Cytoscape.js, nivoji sodelovanja, zrelostni modeli
Objavljeno v DKUM: 09.05.2018; Ogledov: 927; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

6.
MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE V ORGANIZACIJI
Laura Založnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomski seminar obravnava medgeneracijsko sodelovanje v organizacijah. Najprej na splošno opredelimo management človeških virov, njegove funkcije in razvoj. V nadaljevanju govorimo o zaposlenih, o znanih generacijah ter o staranju delovne sile. V zaključku se posvetimo osrednji temi diplomskega seminarja; medgeneracijskemu sodelovanju, njegovih dimenzijah, prednostih in konceptih medgeneracijskega sodelovanja. Medgeneracijsko sodelovanje je za organizacijo zelo pomembno, saj starejši delavci prenesejo na mlajšo generacijo pomembne veščine in znanja, ki jim bodo v organizaciji prišli zelo prav, mlajša generacija pa posreduje starejši generaciji učenost, pridobljeno iz teorije, ter znanja, ki jih starejši niso mogli pridobiti v letih, ko so se le-ti izobraževali.
Ključne besede: medgeneracijsko sodelovanje, organizacija, zaposleni, koncepti medgeneracijskega sodelovanja
Objavljeno v DKUM: 08.11.2016; Ogledov: 2071; Prenosov: 509
.pdf Celotno besedilo (939,48 KB)

7.
POSEBNA UREDITEV OBRAČUNAVANJA DAVKA NA DODANO VREDNOST ZA POTOVALNE AGENCIJE
Erika Režek, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi sem predstavila problematiko obdavčitve potovalnih agencij z vidika njene obdavčitve z davkom na dodano vrednost. Direktiva Sveta 2006/112/ES omogoča državam članicam uporabo posebne ureditve za potovalne agencije tako, da je z DDV obdavčena le razlika v ceni, marža, ki jo doseže potovalna agencija v zvezi z opravljenimi storitvami do naročnika storitev. Pogoj, ki ga določa ta zakonodaja, je, da potovalna agencija deluje v svojem imenu in za svoj račun in pri zagotavljanju svojih storitev uporablja blago in storitve, ki jih potovalni agenciji dobavijo drugi davčni zavezanci. Rezultat te obdavčitve je, da je kupljena storitev obdavčena tam, kjer je dejansko potrošena, storitve, ki jih vezano na to potovanje zaračuna potovalna agencija, pa so obdavčene tam, kjer je sedež potovalne agencije. Prav tako uporaba te ureditve omogoča, da potovalna agencija prodane storitve šteje kot sestavljene (enotne) storitve in jih kot take zaračuna neposredno potniku. Tu pa se že postavi vprašanje, kdo je potnik: naročnik, ki kupi in koristi te storitve, ali je to le končni kupec (običajno potovanje koristi fizična oseba) ali je potnik lahko tudi druga potovalna agencija, ki potovanje kupi in ga naprej proda končnemu kupcu? Že prvotna Direktiva Sveta 77/388/EGS o skupnem sistemu davka na dodano vrednost iz leta 1977 je v definiciji določila 1. odstavka 26. člena, v katerem je opredeljeno področje uporabe posebne ureditve, uporabila izraz »naročnik«, ang. »customer«, v ostalih odstavkih pa »potnik«, ang. »traveller«. Direktiva Sveta 2006/112/ES iz leta 2006 je to povzela, vendar je nastal problem pri prevajanju tega določila v jezike držav članic, saj so nekatere države pojem« kupec« kot naročnik storitev uporabile le enkrat, nekatere države članice pa so povsod uporabile pojem »potnik«. Za namene maržne ureditve potnik ni nujno nekdo, ki potuje. Namen zakonodajalca je bil, da se termin potnik ne omeji le na ozko kategorijo oseb, pač pa velja za kupce, ki koristijo počitniški paket in vključuje tudi druge potovalne agencije, ki to storitev prodajo naprej. V nasprotnem je kršeno načelo nevtralnosti med davčnimi zavezanci in povzroča izkrivljeno konkurenco med gospodarskimi subjekti. Evropska komisija je leta 2002 izpostavila problem uporabe posebne maržne ureditve za potovalne agencije in je predlagala spremembo člena 26 Direktive Sveta 77/388/EGS. Po mnenju Evropske komisije se v skladu s to zakonodajo maržna ureditev uporablja le, če je kupec potnik (t.i. potnikov pristop). V letu 2007 je Evropska komisija začela postopek proti več državam članicam in je proti osmim državam članicam (Španiji, Poljski, Češki, Italiji, Finski, Portugalski, Grčiji, Franciji) na Sodišče EU vložila postopek presoje uporabe posebne ureditve. Te države so maržno ureditev uporabljale ne glede na to, ali je kupec tudi dejanski potnik ali ne (t.i. »kupčev pristop«). Sodišče EU je v letu 2013 odločilo v prid tem državam, tako, da se lahko maržna ureditev uporabi za vse vrste strank, tako v odnosu, ko potovalna agencija proda potovanje drugi potovalni agenciji, t.j. naročniku storitev, kot v odnosu do končnega potrošnika, t.j. kupcu storitev. Ta sodba je povzročila precej nesoglasja s strani potovalnih agencij. Prav tako se postavlja vprašanje določitve marže, ki jo potovalna agencija doseže za posamezno potovanje. Skladno z Direktivo Sveta 2006/112/ES marža potovalne agencije pomeni razliko med celotnim zneskom, ki ga plača potnik (brez DDV) in dejanskimi stroški potovalne agencije za dobavo blaga in storitev, ki jih potovalni agenciji opravijo drugi davčni zavezanci. Države članice določila Direktive Sveta 2006/112/ES še vedno različno implementirajo v nacionalni zakonodaji, zato je te anomalije potrebno odpraviti, na ravni spremembe Direktive Sveta 2006/112/ES oz. na ravni Sodišča EU.
Ključne besede: DDV – davek na dodano vrednost, DURS – Davčna uprava Republike Slovenije, FURS – Finančna uprava Republike Slovenije, TOMS, RVC – razlika v ceni, B2B - vrsta poslovnega sodelovanja med podjetji, B2C - vrsta poslovnega sodelovanja med podjetjem in končnim uporabnikom, EU – Evropska Unija, IBFD - The International Bureau of Fiscal Documentation - Mednarodni urad za fiskalno dokumentacijo, Direktiva Sveta 77/388/EGS − Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih, Direktiva Sveta 2006/112/ES - Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, ZDDV-1 - Zakon o davku na dodano vrednost, Pravilnik o izvajanju ZDDV-1 -Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, ECTA - Evropsko združenje turističnih agencij in organizatorjev potovanj, GEBTA – Evropsko cehovsko združenje potovalnih agencij za poslovna potovanja
Objavljeno v DKUM: 25.10.2016; Ogledov: 2077; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (824,44 KB)

8.
Kazniva dejanja zoper delovno razmerje in kazenska odgovornost delodajalca
Mateja Kamenšek Gornik, 2016, magistrsko delo

Opis: Pravice delavcev iz delovnega razmerja so pomembna civilizacijska pridobitev, katere je potrebno predvsem v času gospodarske krize, posebej varovati. V zadnjem času smo namreč priča številnim kršitvam temeljnih pravic delavcev s strani delodajalcev, ki imajo znake prekrška, pogosto pa tudi kaznivega dejanja. Zaradi takšnih ravnanj delodajalcev so najbolj prizadeti prav delavci, posredno pa tudi država, ki ne dobi plačanih prispevkov iz socialnih zavarovanj delavcev, s čimer so ogroženi temelji socialne varnosti v državi. Magistrska naloga obravnava normativne značilnosti kaznivih dejanj zoper delovno razmerje, ki so določena v 22. poglavju Kazenskega zakonika (KZ-1), s poudarkom na njihovi blanketni naravi, ki v praksi zaradi obsežnosti predpisov s področja delovne, davčne in socialne zakonodaje, povzroča težave tako organom pregona pri odkrivanju in preganjanju kaznivih dejanj, kot tudi sodiščem pri sojenju ter odločanju o krivdi oziroma kazenski odgovornosti storilca. S tega vidika so v nalogi, v okviru zakonskih znakov in posameznih pojmov v kaznivih dejanjih, prikazane tudi dopolnilne norme iz posameznih področnih zakonov, kjer so temeljne pravice delavcev natančno določene. Ker to področje pokriva tako kazenskopravno kot tudi prekrškovno varstvo, je pri sojenju v posamezni zadevi, potrebno ustrezen poudarek dati tudi ločevanju kaznivega dejanja od prekrška in s tem povezanim načelom „ne bis in idem“.
Ključne besede: delavec - delodajalec - pogodba o zaposlitvi - delovno razmerje - temeljne pravice delavcev - šikaniranje na delovnem mestu - pravice iskalcev zaposlitve in brezposelnih oseb - zaposlovanje in delo na črno - pravice delavcev do sodelovanja pri upravljanju in sindikalne pravice - varnost in zdravje pri delu - krivda - kazenska odgovornost - blanketne norme - ne bis in idem - prekršek - kaznivo dejanje - sodna praksa
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 2485; Prenosov: 356
.pdf Celotno besedilo (3,56 MB)

9.
Razlike v sodelovanju vzgojiteljev in staršev v okoljih z različnim socialno-ekonomskim statusom
Irena Janžekovič Žmauc, 2014, pregledni znanstveni članek

Opis: Vzgoja otrok v vrtcu ni mogoča brez sodelovanja s starši, saj predstavlja dopolnilo družinski vzgoji. Eden od dejavnikov, ki vpliva na sodelovanje vzgojiteljev in staršev, je socialno-ekonomski status staršev. Z empirično raziskavo smo na dveh območjih slovenskih statističnih regij, ki se razlikujeta v socialno-ekonomskem statusu, preverili, ali obstajajo razlike v oblikah in pogostosti sodelovanja vzgojiteljev in staršev. Ugotavljamo, da vzgojitelji iz okolja z nižjim socialno-ekonomskim statusom pogosteje sodelujejo s starši v nekaterih formalnih in neformalnih oblikah sodelovanja kot vzgojitelji iz okolja z višjim socialnoekonomskim statusom.
Ključne besede: predšolska vzgoja, predšolski otroci, otroški vrtci, sodelovanje s starši, formalne oblike, neformalne oblike, pogostost sodelovanja, socialno-ekonomski status okolja
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1379; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (712,69 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Sodelovanje učiteljev in staršev na področju vzgojno-disciplinske problematike
Barbara Žužek, 2015, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge smo najprej opredelili pojem vzgoje in izobraževanja, v nadaljevanju pa se osredotočili na družino (starše) in šolo (učitelje). Šola je namreč prostor, v katerem otroci prav tako kot doma oblikujejo svojo osebnost z različnimi znanji, izkušnjami, stališči, vrednotami in vzorci vedenja. Medsebojna povezanost učiteljev in staršev v skrbi za dobrobit otroka je posledično zelo pomembna, zato smo v nadaljevanju opredelili pomen sodelovanja med učitelji in starši, načine vzpostavljanja njihovih medsebojnih odnosov, posredne in neposredne oblike sodelovanja, ter težave, s katerimi se ob sodelovanju s starši srečujejo učitelji. Najpogostejši razlog za srečevanje učiteljev in staršev je obravnava vzgojno-disciplinske problematike in učnih težav otrok. Mi smo se osredotočili na vzgojno-disciplinsko problematiko. V okviru tega smo podrobneje preučili oblikovanje osebnostno zrelega posameznika, kar pomembno vpliva na konstruktivno reševanje težav, ter opredelili oblike neprimernega vedenja in možne vzroke zanj. Prepoznavanje slednjih je namreč nujno za obravnavo vzgojno-disciplinskih težav ter za vzpostavljanje discipline v razredu. Disciplina v smislu vzpostavljanja reda je potrebna za uresničevanje ciljev, ki so v šolskem prostoru še kako pomembni. Iz tega razloga smo pozornost namenili tudi korektivnim in preventivnim disciplinskim strategijam. Omenjene vsebine smo preučevali tudi v empiričnem delu, kjer smo iskali razlike v stališčih glede na status (učitelji in starši) ter vzgojno-izobraževalna obdobja respondentov. Osredotočili smo se na stališča učiteljev in staršev glede odgovornosti in medsebojnega sodelovanja pri vzgojno-disciplinski problematiki, na pogostost različnih oblik vključevanja staršev v izobraževanje otrok, na vpliv različnih dejavnikov na neprimerno vedenje otrok ter na učinkovitost različnih disciplinskih strategij v razredu. V odgovorih respondentov so se pokazale nekatere statistično značilne razlike.
Ključne besede: Sodelovanje učiteljev in staršev, formalne/neformalne oblike sodelovanja, neprimerno vedenje, vzroki neprimernega vedenja, disciplinske strategije.
Objavljeno v DKUM: 26.11.2015; Ogledov: 1923; Prenosov: 416
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici