| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Dejavniki uspešnosti prevzemov
Marko Petovar, 2009, diplomsko delo

Opis: Prevzemi med podjetji so v poslovnem svetu vsakodneven pojav. Razlogi za to se v večini primerov skrivajo v želji doseganja višjih stopenj rasti ter povečevanja dobičkonosnosti. Vendar pa prevzem drugega podjetja zdaleč ne zagotavlja, da bodo cilji doseženi. Več kot polovica prevzemov namreč ne doseže zastavljenih ciljev vodstva ter lastnikov. Na uspešnost prevzemov vplivajo različni dejavniki, ki so obravnavani v tej nalogi. Le-ti so razvrščeni glede na faze prevzema, v katerih se pojavljajo – predprevzemna faza, faza prevzema, ter poprevzemna integracija. V predprevzemni fazi sodijo med najpomembnejše dejavnike uspešnega prevzema oblikovanje prevzemnega tima, analiza okolja, določitev motivov za prevzem, iskanje proučevanje in izbira ciljnega podjetja, izvedba skrbnega pregleda podjetja, njegovo vrednotenje ter načrtovanje sinergij. V fazi prevzema izstopajo dejavniki pogajanj z obstoječimi lastniki, določitev kupnine in financiranje prevzema. V fazi, ki je s stališča uspešnosti prevzema najbolj kritična, to je fazi poprevzemne integracije, pa so izpostavljeni dejavniki integracije poslovnih funkcij, določanja kulture podjetja, integracije blagovnih znamk ter izdelkov in storitev in izkoriščanja priložnosti za rast. Teorija o posameznem dejavniku je na koncu dopolnjena še s prirejenimi podatki, iz primera prevzema podjetja »X«. V zadnjem poglavju je opravljena tudi analiza dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost prevzema.
Ključne besede: prevzem, motivi za prevzem, sinergije, skrbni pregled podjetja, integracija poslovnih funkcij, zlivanje kulture podjetja, zgodnji uspehi prevzema
Objavljeno: 23.06.2009; Ogledov: 2021; Prenosov: 387
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

2.
PREVZEMI IN ZDRUŽITVE BANK
Jure Marin, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: POVZETEK Kot sem že omenil v diplomski nalogi prevzemi in združitve niso več nekaj neznanega, ampak na nek način postajajo zelo pomemben dejavnik v vsakodnevnem življenju. V preteklosti je bilo zelo malo ljudi, ki so imeli možnost občutiti, kako je biti zaposlen v podjetju, ki je bilo prevzeto ali v podjetju, ki se je za prevzem odločilo. Sam sem mnenja, da se bo ta trend v prihodnje spremenil in, da bo vsak zaposleni v svoji delovni dobi enkrat priča prevzemu bodisi na strani prevzemnega ali pa na strani ciljnega podjetja. Prvi del diplomske naloge se nanaša na zgodovino prevzemov in združitev, kjer sem zajel tudi vseh pet prevzemnih valov, ki so nas spremljali do danes in jih na kratko opisal. V drugem delu sem na kratko opisal osnovne pojme povezav bank kot so prevzem, združitev ter pripojitev. Vse te oblike pa lahko razčlenimo na prijazne ali sovražne oblike povezav. Seveda je to odvisno od ciljnega podjetja, kako se bo odzvalo na prevzem ali katero koli drugo obliko povezave. Kadar gre za sovražne prevzeme je dobro, da ciljno podjetje pozna vse vrste mehanizmov, s katerimi se lahko ustrezno ubrani takšnega napada. Obrambne mehanizme delimo na tiste, ki jih podjetja pripravijo in izvajajo že v času pred neposredno grožnjo prevzema, to so t.i. (pasivni obrambni ukrepi) in na skupino aktivnosti, ki jih podjetja uporabljajo kot ogovor na konkretne poskuse prevzemov to pa so t.i. (aktivni obrambni ukrepi). V nadaljevanju sem predstavil vrste in oblike prevzemov, ki so zelo pomembni, saj se morajo podjetja pravilno odločiti kakšen prevzem hočejo izvesti in seveda, na kakšen način. Nato sem podrobneje opredelil vrste prevzemov, ki jih delimo v štiri skupine, glede na stopnjo povezanosti v produkcijski verigi in glede dejavnosti podjetja v povezavi. In sicer poznamo horizontalne, vertikalne, konglomeratne in kongenerične prevzeme. Vsakemu izmed le-teh sem dodal še konkretne primere. V glavnem in zadnjem delu naloge pa sem opisal motive za prevzeme in združitve bank. Motivi, ki jih avtorji najbolj izpostavljajo so: • X-učinkovitost • Ekonomije povezanosti • Rast in diverzifikacija • Podcenjenost bank • Prevelik, da bi propadel • Tržna moč • Ekonomija obsega • Osebnostni motivi • Davčni motivi Kot pa vemo je razlogov zakaj se podjetja povezujejo veliko in tako se tudi motivi razlikujejo od primera do primera. Vendar kljub temu med najpogostejše motive za prevzeme sodijo povečanje tržnega deleža, doseganje ekonomij obsega in vstop na nove trge. Za zaključek bi lahko dejal, da so po mojem mnenju prevzemi in združitve v večini primerov zelo koristni tako za podjetja kakor tudi zaposlene, seveda kadar sledijo motivom podjetja in ne osebnim željam managerjev.
Ključne besede: Ključne besede: prevzem, združitev, pripojitev, prijazni in sovražni prevzem, (horizontalni, vertikalni, konglomeratni, kongenerični) prevzemi, oblike prevzemov, motivi za prevzeme.
Objavljeno: 18.11.2010; Ogledov: 2016; Prenosov: 287
.pdf Celotno besedilo (446,37 KB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici