1. Analiza pustolovskega turizma v Sloveniji in možnosti njegovega razvoja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaEdin Karamujić, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo raziskuje področje pustolovskega turizma z osredotočenjem na Slovenijo. Delo je razdeljeno na dva osnovna dela. V teoretičnem delu naloge so podrobno proučeni koncept pustolovskega turizma, njegovi učinki na turiste, deležnike, okolje in gospodarstvo ter njegova trajnostnost tako na globalni kot tudi na državni ravni. V empiričnem delu naloge je izvedena raziskava s pomočjo intervjujev s ponudniki pustolovskega turizma v Sloveniji. Cilji raziskave so poiskati odgovore na raziskovalna vprašanja in raziskati stališča ter izkušnje deležnikov glede pustolovskega turizma. Z intervjuji so pridobljeni kvalitativni podatki, ki so nato obdelani in analizirani. Za celovito razumevanje pustolovskega turizma je uporabljena kombinacija teoretičnega pregleda literature in empiričnih raziskovalnih metod. Naš namen je usvojiti ključne elemente pustolovskega turizma in prispevati k razpravi o njegovi trajnostnosti ter vplivih na popotnike in turistične destinacije.
Ključne besede: pustolovski turizem, intervju, pustolovski turist, trajnost, motivi, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 18.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 15
 Celotno besedilo (1,07 MB) |
2. |
3. Motivi za posedovanje jedrskega orožja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloJaka Valenčič, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo razgrinja globoko zakoreninjene vzgibe, ki so vodili države k pridobitvi jedrskega orožja (JO), proučuje pa tudi, kako so se ti motivi spreminjali skozi čas. Pri tem natančno analizira različne etape razvoja JO, od zgodnjih poskusov pa vse do popolnoma razvitega jedrskega arzenala. Izpostavlja vlogo političnih, vojaških in gospodarskih okoliščin pri oblikovanju teh motivacij ter kako so te okoliščine oblikovale nacionalne strategije v zvezi z JO.
Poleg tega diplomsko delo poudarja vpliv mednarodnega okolja na odločitve držav glede posedovanja JO. Proučuje, kako so geopolitične razmere, mednarodni konflikti in varnostne grožnje vplivali na sprejemanje odločitev v zvezi z JO. Ta vpogled v globalno dinamiko dopolnjuje naše razumevanje kompleksnosti teh motivacij.
Diplomsko delo se nadalje dotika tudi moralnih, etičnih in humanitarnih vprašanj, povezanih z JO. Proučuje, kako so te vidike upoštevale imetnice JO in kako so se te razprave odvijale v mednarodni skupnosti.
Naše ugotovitve potrjujejo štiri ključne hipoteze: prvič, države uporabljajo JO za vzpostavitev ravnovesja moči; drugič, uporabljajo ga za obrambo pred invazijo; tretjič, želijo ohraniti tajnost podatkov o svojem orožju; in četrtič, skeptične so do realne uspešnosti pogodb o omejevanju JO. Te hipoteze skupaj razkrivajo kompleksno sliko motivacij za posedovanje JO, ki vključuje strateške, politične, gospodarske in etične dejavnike. Analiza teh vidikov dodaja globino razumevanju motivacij za posedovanje JO ter njihovemu vplivu na globalno varnost. Diplomsko delo poudarja potrebo po nadaljnjem raziskovanju in razumevanju teh ključnih vprašanj, ki oblikujejo jedrsko politiko in strategijo držav po vsem svetu.
Ključne besede: jedrsko orožje, atomske bombe, posedovanje, motivi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 29.02.2024; Ogledov: 448; Prenosov: 135
Celotno besedilo (957,24 KB) |
4. Samoporočanje mladih o spremembah motivacije za potovanja po pandemiji COVID-19 : diplomsko delo univerzitetnega študijaMilica Vučić, 2023, diplomsko delo Opis: Pandemija COVIDA-19 je prišla kot popolna nevihta in je vplivala na spremembo vseh segmentov gospodarstva in življenja ljudi, vplivala je tudi na turizem in na same turiste. Raziskavo diplomskega dela smo izvedli na podlagi poglobljenih intervjujev z mladimi turisti. S pomočjo raziskave in že obstoječe literature smo ugotovili, da med mladimi ni zaznata pojava novih motivov za potovanja, vendar so mladi začeli bolj poudarjati nekatere druge potrebe, ki jim pred pandemijo niso bile pomembne. Zaradi karantene in omejenega gibanja med pandemijo COVIDA-19 mladi niso imeli možnosti za potovanja in odkrivanje novih krajev, kar je vplivalo na to, da so se po pandemiji pojavili novi načini potovanja in nove navade mladih. Ena glavnih sprememb, do katere je prišlo po pandemiji, je, da so mladi začeli dajati večji poudarek na higieno in varnost na potovanjih, potrebe po varnosti in higieni so postale eden izmed glavnih motivatorjev za potovanja. Poleg večje potrebe po higieni in varnosti so mladi po pandemiji postali bolj previdni pri izbiri destinacije, bolj so pozorni na ukrepe, priprave na samo potovanje pa trajajo dlje časa. Mladi turisti so bili preveč časa zaprti in niso imeli možnosti za potovanja, zato se je po pandemiji povečala želja za potovanjih, kar se kaže v »turizmu iz maščevanja«.
Ključne besede: mladi popotniki, potovanja, motivi, motivacija, COVID-19.
Objavljeno v DKUM: 09.10.2023; Ogledov: 472; Prenosov: 45
Celotno besedilo (728,03 KB) |
5. Gastronomski turizem : vloga v trajnostnem razvoju destinacijeSaša Poljak Istenič, Mojca Polak, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Gastronomski turizem postaja pomembna usmeritev slovenskega turizma tudi zaradi razvojnih potencialov Slovenije kot turistične destinacije. Enako skrb zahteva oblikovanje luksuznih doživetij. Pri tem so potrebne usmeritve v inovativno vrednotenje vseh ravni gastronomije za doseganje rasti dodane vrednosti. Za to bo treba upoštevati različne dejavnike, ki bodo usklajeno prispevali k trajnostnemu razvoju gastronomskega turizma, kot je bilo začrtano v kandidaturi Slovenije za evropsko gastronomsko regijo 2021.
Ključne besede: gastronomski turizem, motivi, gastronomsko doživetje, trajnostni razvoj, turistična destinacija
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 512; Prenosov: 39
Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Motivi, socioseksualnost in temna triada uporabnikov Tinderja : magistrsko deloManca Vorina, 2023, magistrsko delo Opis: Način iskanja potencialnih romantičnih in spolnih partnerjev ter komunikacija z njimi se je v zadnjih letih korenito spremenila s prihodom aplikacij in spletnih strani za zmenke. Po začetku epidemije virusa covid-19 je Tinder, ki velja za najpopularnejšo aplikacijo za zmenke, postal mesto, kjer je bilo možno spoznavanje novih ljudi, zato so se mnogi posamezniki odpravili tja z namenom, da najdejo potencialnega partnerja ali pa zgolj sogovornika. Vse večja popularnost aplikacij za zmenke nas je navdihnila, da smo raziskati motive uporabnikov kot tudi nekatere njihove osebnostne lastnosti. Na vzorcu 294 udeležencev, od tega 111 uporabnikov aplikacije Tinder in 183 neuporabnikov, smo ugotovili, da moški v primerjavi z ženskami pogosteje uporabljajo aplikacijo Tinder z namenom pridobivanja izkušenj s spolnostjo. V skladu s pričakovanji smo odkrili, da je motiv iskanja razmerja pri uporabnikih Tinderja pozitivno povezan s starostjo. Prav tako smo prišli do spoznanja, da je za uporabnike Tinderja, v primerjavi z neuporabniki, značilna bolj neomejena socioseksualnost. Slednja se je v raziskavi prav tako pokazala kot pomemben napovednik uporabe aplikacije Tinder z namenom pridobivanja izkušenj s spolnostjo. Odkrili pa smo tudi, da socioseksualnost predstavlja mediatorja v odnosu med temno triado in uporabo aplikacije Tinder z namenom pridobivanja izkušenj s spolnostjo. Naša raziskava, ki je ena izmed prvih na tem področju v Sloveniji, nudi poglobljeno razumevanje proučevanih konstruktov in odnosov med njimi, dodano vrednost pa vidimo predvsem v tem, da smo raziskavo izvedli po začetku epidemije virusa covid-19, ko so se pojavile med uporabniki aplikacij za zmenke določene spremembe, ki še niso dobro proučene in nudijo izhodišča za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: Tinder, temna triada, socioseksualnost, motivi
Objavljeno v DKUM: 06.07.2023; Ogledov: 481; Prenosov: 106
Celotno besedilo (687,96 KB) |
7. Značilnosti romanov slovenskih pisateljic na prelomu iz 20. v 21. stoletje : doktorska disertacijaTina Kraner, 2022, doktorska disertacija Opis: Doktorska disertacija Značilnosti romanov slovenskih pisateljic na prelomu iz 20. v 21. stoletje se ukvarja z analizo šestdesetih izbranih romanov sodobnih slovenskih pisateljic, ki so izšli na prelomu iz 20. v 21. stoletje (1995–2015). V tem obdobju so pisateljice objavile veliko žanrsko zanimivih romanov, ki so še zmeraj pogosto odrinjeni na obrobje slovenske literarnozgodovinske pozornosti in zato premalo raziskani. Osredotočamo se predvsem na motivno-tematske in jezikovno-slogovne značilnosti romanesknih del.
V teoretičnem delu so predstavljena teoretična izhodišča o romanu, feministični literarni vedi in sodobnem slovenskem romanu (predvsem o sodobnem romanu slovenskih pisateljic), na katerih temeljijo analize. Naslanjamo se na spoznanja domačih in tujih literarnovednih strokovnjakov, kot so Theodor W. Adorno, Jan Alber, Franz Altheim, Rick Altman, Mihail Bahtin, Vladimir Biti, Silvija Borovnik, Neil Cornwell, Jonathan Culler, Umberto Eco, Monika Fludernik, Carlos Fuentes, Jeremy Hawthorn, Miran Hladnik, Marko Juvan, Jelka Kernev Štrajn, R. Brandon Kershner, Alenka Koron, Janko Kos, Milan Kundera, David Lodge, Georg Lukács, Vanesa Matajc, Katja Mihurko Poniž, Toril Moi, Krešimir Nemec, Svetlana Slapšak, Milivoj Solar, Tomo Virk, James Wood, Franc Zadravec in Alojzija Zupan Sosič.
Izbrani romani so razvrščeni po žanrskosti (avtobiografski, antiutopični, zgodovinski, kriminalni, fantazijski in znanstvenofantastični roman, grozljivi, ljubezenski, potopisni, družbeni, družinski, psihološki roman, roman s tematiko obrobnežev, posebnežev in slehernikov) in žanrski sinkretičnosti (žanrsko hibridni romani), znotraj žanrske umestitve pa po generacijski pripadnosti avtoric: Nedeljka Pirjevec, Berta Bojetu Boeta, Maruša Krese, Jelka Ovaska, Brina Švigelj Mérat, Desa Muck, Miriam Drev, Alenka Jensterle Doležal, Marjanca Mihelič, Cvetka Bevc, Maja Novak, Sonja Porle, Maja Haderlap, Erica Johnson Debeljak, Andreja Zelinka, Nataša Sukič, Suzana Tratnik, Mateja Gomboc, Mojca Kumerdej, Tanja Tuma, Vilma Purič, Majda Pajer, Veronika Simoniti, Katarina Marinčič, Lucija Stepančič, Nataša Konc Lorenzutti, Nina Kokelj, Polona Glavan, Irena Velikonja, Stanka Hrastelj, Irena Svetek, Aleksandra Kocmut, Eva Kovač, Gabriela Babnik, Jela Krečič, Simona Lečnik, Vesna Lemaić, Nataša Kramberger, Tina Vrščaj in Anja Radaljac. Na osnovi temeljnih kategorij pripovedi (snov, tema, zunanja zgradba – naslov, razdeljenost romana; notranja zgradba – zgodba, motivi, sporočilo, literarna oseba, literarni čas in prostor, pripovedovalec, jezik in slog) odkrivamo izhodišča za snovi v izbranih romanih, raznovrstnost tem, kompozicijske značilnosti romanov, motive, literarne osebe (predvsem ženske like, njihovo družbeno vlogo ter odnose med moškimi in ženskimi liki), kronotop, vlogo pripovedovalca/-ke, perspektivo in jezikovno-slogovne novosti. S posebno pozornostjo se posvečamo še ženski perspektivi, različnim vrstam stereotipov in elementom žanrskosti v romanih.
Na podlagi posameznih romanesknih analiz potrdimo ali ovržemo zastavljene hipoteze in odgovorimo na raziskovalna vprašanja tako, da romane medsebojno primerjamo in povzemajoče podamo skupne značilnosti izbranih romanov, npr. motivno-tematske novosti in posebnosti, ženski liki v odnosu do moških likov, družine, družbe in političnih problemov, zgradbene novosti, vloga pripovedovalk/pripovedovalcev in jezikovno-slogovne posebnosti. Sklep je posvečen obširnim zaključnim ugotovitvam, v njem tudi povzamemo izvirne znanstvene prispevke in rezultate disertacije ter z novimi spoznanji omogočamo možnosti za nadaljnje raziskave na področju romanopisja sodobnih slovenskih pisateljic.
Ključne besede: sodobna slovenska književnost, sodobna slovenska proza, sodobni slovenski roman, romaneskni žanri, feministična literarna veda, značilnosti, žanrski sinkretizem, generacijska pripadnost, roman sodobnih slovenskih pisateljic, snov, tema, zgodba, motivi, sporočilo, protagonist/-ka, pripovedovalec/-ka, perspektiva, jezik, slog
Objavljeno v DKUM: 02.12.2022; Ogledov: 1121; Prenosov: 357
Celotno besedilo (4,16 MB) |
8. Motivi za vpis na dodiplomski študijski program zdravstvene negeRobert Rebernik, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Zagotavljanje kakovosti zdravstvenih storitev se prične že v času izobraževanja. Študentje so tisti, ki bodo prejeli in pridobili veliko novih informacij in veščin za svoj poklic. Motivacija je eden izmed glavnih konceptov izobraževanja. Uspešnost študentov se namreč kaže kasneje v delovnem okolju. Namen zaključnega dela je raziskati motive študentov za vpis na dodiplomski študij zdravstvene nege.
Metode: V zaključnem delu smo izvedi presečno raziskavo. Vse podatke, ki smo jih potrebovali, smo pridobili z anketnim vprašalnikom, ki smo ga objavili prek spletnega portala - 1KA. Vprašalnik MSNQ (The Motivation to Study Nursing Questionnaire) je imel 16 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Pridobljene podatke smo analizirali ter jih pisno in grafično predstavili.
Rezultati: Na podlagi prejetih anketnih vprašalnikov in analize smo ugotovili, da so študentje enotni pri motivih za vpis na študijski program zdravstvene nege. 70 % vseh anketiranih študentov je označilo, da jih na študiju zanima predvsem vsebina. Drugi najpogosteje označen odgovor je obstoj dobre možnosti kasnejše zaposlitve, s čimer se je strinjalo 62 % anketirancev.
Razprava in sklep: Za večji uspeh pri študiju je pomembna motiviranost za študij, zato je potrebno ustrezno pozornost posvetiti strategijam za povečanje motivacije študentov že v izobraževalnem procesu zdravstvene nege. Mnoge študije kažejo, da se to kasneje kaže v delovnem okolju pri zagotavljanju kakovosti storitev pri pacientu.
Ključne besede: dodiplomski študij, študentje, zdravstvena nega, podoba medicinske sestre, motivacija, motivi
Objavljeno v DKUM: 23.11.2022; Ogledov: 733; Prenosov: 60
Celotno besedilo (1,31 MB) |
9. Načrtovanje in izvedba akcije iskanja pogrešanih oseb : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloIvan Grgić, 2022, diplomsko delo Opis: Namen te diplomske naloge je predstaviti pojem pogrešanih oseb in analizirati smernice dela policije pri obravnavi prijav pogrešanih oseb. Za pogrešane osebe veljajo osebe, ki so se iz svojega običajnega življenjskega okolja oddaljile po svoji ali proti svoji volji, glede na njene dotedanje življenjske navade, običaje, stike, aktivnosti in druge okoliščine pa v nekem razumnem roku ne obstajajo podatki o njihovem novem prebivališču ali usodi. Večina oseb, ki so bile prijavljene kot pogrešane, se je vrnila kmalu po izginotju, ne da bi utrpele neko bolečino ali poškodbo. Majhen odstotek pogrešanih pa se poškoduje ali so žrtve kaznivih dejanj. V okviru iskanja pogrešanih oseb je potrebno razlikovati med pojmoma reševanje in iskanje. Reševanje se izvaja v primeru domneve, da je pogrešana oseba živa. Iskanje pa se izvaja, ko se z veliko verjetnostjo oceni, da pogrešana oseba ni več živa. V takih primerih je naloga iskanja najti truplo pokojnika. Posebej pomembno pri iskanju in reševanju je logično in natančno načrtovanje ter izbira načina in taktike iskanja glede na razpoložljiva dejstva. Ena pomembnejših nalog policije pri preiskovanju pogrešanih oseb je tudi zagotavljanje podpore ožji družini in bližnjim prijateljem. V nekaterih primerih namreč travma, povezana s takšnim dogodkom, postavi družino in prijatelje pogrešane osebe pod hud osebni pritisk, zlasti če so v preiskavo vključeni mediji. Prav tako pomembna naloga policije je po končanem iskanju ugotoviti dejanske razloge in motive za izginotje, da bi s tem zmanjšali možnost ponovitve dejanja.
Ključne besede: preiskovanje pogrešanih oseb, motivi izginotja, tveganje izginotja, iskalne akcije, delo policije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.11.2022; Ogledov: 906; Prenosov: 205
Celotno besedilo (3,14 MB) |
10. Pomembnost motiviranja za uspešno vodenjeŠpela Kotnik, 2022, diplomsko delo Opis: Izziv vsake vodje je motivirati svoje zaposlene tako, da bodo s svojimi dejanji pripomogli k doseganju organizacijskih ciljev. Motivacija je individualna stvar, zaradi česar mora vodja dodobra poznati lastnosti in potrebe svojih zaposlenih kot tudi naravo dela. Bolj, kot bodo zaposleni motivirani, tem bolj bodo pripomogli k uspešnosti podjetja. Na motivacijo lahko vodja vpliva z različnimi motivacijskimi dejavniki, kot so npr. plača, denarne nagrade ter napredovanja, a vendar nanjo vpliva tudi odnos, ki ga imata vodja in zaposleni, ter vodstveni stil, ki ga vodja uporablja. V diplomski nalogi smo raziskali vpliv, ki ga ima motivacija na vodenje ter opredelili njuno medsebojno soodvisnost. V prvem delu diplomske naloge smo tako najprej opredelili motivacijo, motive in izvore motivacije ter različne motivacijske teorije in dejavnike motivacije. Temu sledi poglavje vodenja, kjer smo najprej pojasnili, kaj vodenje sploh je, in kakšne vrste oziroma stile vodenja poznamo. Ob koncu prvega dela diplomske naloge smo opredeli tudi, kdaj govorimo o uspešnem vodenju in o medsebojnem vplivu med motivacijo in vodenjem. V drugem, empiričnem delu diplomske naloge, smo opravili raziskavo med zaposlenimi v izbrani enoti Nove kreditne banke Maribor d.d. Pripravili smo dve anketi, eno za vodje in eno za zaposlene, skozi kateri smo nato analizirali razkorak med motivacijskimi pristopi, ki jih uporabljajo vodje, in tistih, za katere si zaposleni izbrane organizacijske enote najbolj želijo, da bi jih vodje uporabljale. V empiričnem delu diplomske naloge smo ugotovili, da na motivacijo zaposlenih najbolj vplivajo denarne nagrade, najmanj motivirajoč dejavnik pa je delo od doma. Za slednjega je management mnenja, da le ta v veliki meri vpliva na raven motivacije zaposlenih, kar predstavlja največji razkorak med motivacijskimi dejavniki, ki dejansko motivirajo zaposlene, in tistimi, za katere vodstveni delavci menijo, da vplivajo na motiviranost.
Ključne besede: Motivacija, motivi motivacije, notranja motivacija, zunanja motivacija, notranja in zunanja motivacija, motivacijske teorije, maslowa hierarhija potreb, teorija ERG, Herzbergova motivacijska teorija, motivacijska teorija X in Y, teorija pridobljenih potreb, procesne teorije motivacije, motivacijski dejavniki, vodenje, vrste vodenja, osebnostne teorije vodenja, vedenjske teorije vodenja, kontingenčne teorije vodenja, situacijska teorija vodenja, sodobni stili vodenja, transakcijski in transformacijski stil vodenja, karizmatičen stil vodenja, moralen stil vodenja, uspešno vodenje.
Objavljeno v DKUM: 27.10.2022; Ogledov: 1218; Prenosov: 495
Celotno besedilo (1,19 MB) |
