1. Med fizičnim in digitalnim odmikom: kvalitativna raziskava odnosa slovenskih milenijcev do turizma brez digitalnih naprav : kvalitativna raziskava odnosa slovenskih milenijcev do turizma brez digitalnih napravAnja Lukan, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava vpliv digitalne tehnologije na turistično izkušnjo, natančneje njen vpliv na krhkost liminalne faze in občutek pobega na potovanjih. Temeljni namen naloge je dopolnitev znanstvenih spoznanj o dojemanju turizma brez digitalnih naprav med slovenskimi milenijci, s praktičnimi implikacijami za nagovarjanje te segmentne skupine. V teoretičnem delu naloge opredelimo vplive digitalizacije na turizem, predstavimo učinek prelitja med rabami digitalne tehnologije v vsakdanjem in potovalnem kontekstu ter vpeljemo turizem brez digitalnih naprav kot novo pojavno obliko turizma. V empirični študiji z uporabo polstrukturiranih intervjujev analiziramo vsakodnevne in turistične prakse uporabe digitalne tehnologije na izbranem vzorcu slovenskih milenijcev s ciljem preučiti njihove motive in zadržke do turizma brez digitalnih naprav. Pokažemo na kompleksen in večplasten odnos slovenskih milenijcev do tovrstnega turizma in na pomembnost tako digitalnega kot fizičnega odmika za izboljšanje potovalne izkušnje posameznika. Ugotovitve pričajo o ambivalentni vlogi tehnologije, ki lahko ojača, hkrati pa oslabi posameznikovo turistično izkušnjo, zato moramo spodbujati uravnoteženo rabo digitalne tehnologije ter posledično možnost digitalnega odklopa pri turističnih izkušnjah.
Ključne besede: digitalna tehnologija, turizem brez digitalnih naprav, milenijci, motivi, zadržki
Objavljeno v DKUM: 02.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (1022,62 KB) |
2. Kdo so storilci kibernetskega nasilja? : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeAnja Ezgeta, 2025, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu so raziskovane karakteristike kibernetskih nasilnežev, načini njihove prepoznave, okoliščine, ki povečajo verjetnost izvajanja kibernetskega nasilja, ter težave, s katerimi se kibernetski nasilneži spopadajo. Sprva je bil cilj zaključnega dela najti ustrezen prevod besed "cyberbullying" in "cyberbully", saj enotnega poimenovanja v slovenskem jeziku nimamo, kar predstavlja težavo pri raziskovanju pojava in sklicevanju na ugotovitve predhodnih raziskav. Nato so opredeljene oblike kibernetskega nasilja, posledice in druge težave, s katerimi se kibernetski nasilneži soočajo. V nadaljevanju so predstavljeni tudi možni načini dela s povzročitelji kibernetskega nasilja ter preventivni načrti za zmanjšanje in preprečevanje kibernetskega nasilja.
Rezultati so bili pridobljeni s pomočjo vprašalnika, ki je bil objavljen na spletu, kjer so bili posamezniki s pomočjo vprašanja o oblikah kibernetskega nasilja ločeni v dve skupini – tiste, ki so povzročali katero izmed oblik, in tiste, ki niso. Tako so vprašani, ki so že povzročali katero izmed oblik kibernetskega nasilja, nadaljevali z odgovarjanjem na vprašanja o karakteristikah njihove osebnosti, prestopništvu ter družinski dinamiki, ostali pa so z vprašalnikom zaključili.
Zaradi premajhnega števila kibernetskih nasilnežev (od 165 vprašanih le 38 kibernetskih nasilnežev) vzorec ni reprezentativen, zato sklepanje na populacijo ni mogoče; zaključke raziskave bi bilo potrebno dodatno raziskati v širši raziskavi. Pa vendarle rezultati kažejo, da kibernetski nasilneži iz raziskovalnega vzorca nimajo očitnih karakteristik, ki bi jih ločevale od drugih ljudi, niso izrazito ekstravertirani ali introvertirani, čustveno nestabilni, delinkventni in podobno.
Kljub temu da v raziskavi ni bilo uspešno opredeljeno, kaj je tisto, po čemer kibernetski nasilneži izstopajo oziroma jih lahko lažje prepoznamo, pa zaključno delo nudi odskočno desko za nadaljnje raziskovanje problematike kibernetskih nasilnežev.
Ključne besede: motivi za nasilje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 90
Celotno besedilo (1,26 MB) |
3. Človeška figura kot motiv za likovne dejavnosti v starosti 5-6 let : diplomsko deloDoroteja Valner Gider, 2024, diplomsko delo Opis: Namen našega diplomskega dela je predstaviti izviren in sodoben didaktični sklop priprav za likovne dejavnosti v vrtcih. Diplomsko delo z naslovom Človeška figura kot motiv za likovne dejavnosti otrok v starosti 5-6 let zajema načrtovanje, izvedbo in podrobno analizo didaktičnega sklopa priprav, ki je namenjen k izboljšanju praktičnega likovnega dela v vrtcih. Vzorčne likovne dejavnosti, ki so nevsakdanje in drugačne, smo načrtovali na vseh šestih likovnih področjih in izbrali posamezno likovno tehniko, za katero menimo, da najbolj ustreza posameznemu likovnemu motivu.
V praktičnem delu smo se na podlagi strokovne literature poglobili v načrtovano delo in ugotovili, da z nevsakdanjimi motivi, ki se med sabo razlikujejo, in z motivom povezano likovno tehniko motiviramo otroke, da se ukvarjajo z likovnim problemom in na ta način uresničujemo zadane likovne cilje in prispevamo k uresničitvi ustvarjalnih potencialov.
V diplomskem delu bomo uporabili deskriptivno, neeksperimentalno in komparativno metodo pedagoškega raziskovanja in uporabili bomo metode kvalitativne metodologije. Likovne dejavnosti smo izvajali v vrtcu pri Osnovni šoli Kuzma v homogeni skupini otrok, starih 5-6 let.
Ključne besede: likovne dejavnosti, likovna področja, likovne tehnike, motivi, predšolski otroci.
Objavljeno v DKUM: 12.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 34
Celotno besedilo (1,89 MB) |
4. Analiza pustolovskega turizma v Sloveniji in možnosti njegovega razvoja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaEdin Karamujić, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo raziskuje področje pustolovskega turizma z osredotočenjem na Slovenijo. Delo je razdeljeno na dva osnovna dela. V teoretičnem delu naloge so podrobno proučeni koncept pustolovskega turizma, njegovi učinki na turiste, deležnike, okolje in gospodarstvo ter njegova trajnostnost tako na globalni kot tudi na državni ravni. V empiričnem delu naloge je izvedena raziskava s pomočjo intervjujev s ponudniki pustolovskega turizma v Sloveniji. Cilji raziskave so poiskati odgovore na raziskovalna vprašanja in raziskati stališča ter izkušnje deležnikov glede pustolovskega turizma. Z intervjuji so pridobljeni kvalitativni podatki, ki so nato obdelani in analizirani. Za celovito razumevanje pustolovskega turizma je uporabljena kombinacija teoretičnega pregleda literature in empiričnih raziskovalnih metod. Naš namen je usvojiti ključne elemente pustolovskega turizma in prispevati k razpravi o njegovi trajnostnosti ter vplivih na popotnike in turistične destinacije.
Ključne besede: pustolovski turizem, intervju, pustolovski turist, trajnost, motivi, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 18.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 93
Celotno besedilo (1,07 MB) |
5. |
6. Motivi za posedovanje jedrskega orožja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloJaka Valenčič, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo razgrinja globoko zakoreninjene vzgibe, ki so vodili države k pridobitvi jedrskega orožja (JO), proučuje pa tudi, kako so se ti motivi spreminjali skozi čas. Pri tem natančno analizira različne etape razvoja JO, od zgodnjih poskusov pa vse do popolnoma razvitega jedrskega arzenala. Izpostavlja vlogo političnih, vojaških in gospodarskih okoliščin pri oblikovanju teh motivacij ter kako so te okoliščine oblikovale nacionalne strategije v zvezi z JO.
Poleg tega diplomsko delo poudarja vpliv mednarodnega okolja na odločitve držav glede posedovanja JO. Proučuje, kako so geopolitične razmere, mednarodni konflikti in varnostne grožnje vplivali na sprejemanje odločitev v zvezi z JO. Ta vpogled v globalno dinamiko dopolnjuje naše razumevanje kompleksnosti teh motivacij.
Diplomsko delo se nadalje dotika tudi moralnih, etičnih in humanitarnih vprašanj, povezanih z JO. Proučuje, kako so te vidike upoštevale imetnice JO in kako so se te razprave odvijale v mednarodni skupnosti.
Naše ugotovitve potrjujejo štiri ključne hipoteze: prvič, države uporabljajo JO za vzpostavitev ravnovesja moči; drugič, uporabljajo ga za obrambo pred invazijo; tretjič, želijo ohraniti tajnost podatkov o svojem orožju; in četrtič, skeptične so do realne uspešnosti pogodb o omejevanju JO. Te hipoteze skupaj razkrivajo kompleksno sliko motivacij za posedovanje JO, ki vključuje strateške, politične, gospodarske in etične dejavnike. Analiza teh vidikov dodaja globino razumevanju motivacij za posedovanje JO ter njihovemu vplivu na globalno varnost. Diplomsko delo poudarja potrebo po nadaljnjem raziskovanju in razumevanju teh ključnih vprašanj, ki oblikujejo jedrsko politiko in strategijo držav po vsem svetu.
Ključne besede: jedrsko orožje, atomske bombe, posedovanje, motivi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 29.02.2024; Ogledov: 448; Prenosov: 144
Celotno besedilo (957,24 KB) |
7. Samoporočanje mladih o spremembah motivacije za potovanja po pandemiji COVID-19 : diplomsko delo univerzitetnega študijaMilica Vučić, 2023, diplomsko delo Opis: Pandemija COVIDA-19 je prišla kot popolna nevihta in je vplivala na spremembo vseh segmentov gospodarstva in življenja ljudi, vplivala je tudi na turizem in na same turiste. Raziskavo diplomskega dela smo izvedli na podlagi poglobljenih intervjujev z mladimi turisti. S pomočjo raziskave in že obstoječe literature smo ugotovili, da med mladimi ni zaznata pojava novih motivov za potovanja, vendar so mladi začeli bolj poudarjati nekatere druge potrebe, ki jim pred pandemijo niso bile pomembne. Zaradi karantene in omejenega gibanja med pandemijo COVIDA-19 mladi niso imeli možnosti za potovanja in odkrivanje novih krajev, kar je vplivalo na to, da so se po pandemiji pojavili novi načini potovanja in nove navade mladih. Ena glavnih sprememb, do katere je prišlo po pandemiji, je, da so mladi začeli dajati večji poudarek na higieno in varnost na potovanjih, potrebe po varnosti in higieni so postale eden izmed glavnih motivatorjev za potovanja. Poleg večje potrebe po higieni in varnosti so mladi po pandemiji postali bolj previdni pri izbiri destinacije, bolj so pozorni na ukrepe, priprave na samo potovanje pa trajajo dlje časa. Mladi turisti so bili preveč časa zaprti in niso imeli možnosti za potovanja, zato se je po pandemiji povečala želja za potovanjih, kar se kaže v »turizmu iz maščevanja«.
Ključne besede: mladi popotniki, potovanja, motivi, motivacija, COVID-19.
Objavljeno v DKUM: 09.10.2023; Ogledov: 472; Prenosov: 67
Celotno besedilo (728,03 KB) |
8. Gastronomski turizem : vloga v trajnostnem razvoju destinacijeSaša Poljak Istenič, Mojca Polak, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Gastronomski turizem postaja pomembna usmeritev slovenskega turizma tudi zaradi razvojnih potencialov Slovenije kot turistične destinacije. Enako skrb zahteva oblikovanje luksuznih doživetij. Pri tem so potrebne usmeritve v inovativno vrednotenje vseh ravni gastronomije za doseganje rasti dodane vrednosti. Za to bo treba upoštevati različne dejavnike, ki bodo usklajeno prispevali k trajnostnemu razvoju gastronomskega turizma, kot je bilo začrtano v kandidaturi Slovenije za evropsko gastronomsko regijo 2021.
Ključne besede: gastronomski turizem, motivi, gastronomsko doživetje, trajnostni razvoj, turistična destinacija
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 512; Prenosov: 60
Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Motivi, socioseksualnost in temna triada uporabnikov Tinderja : magistrsko deloManca Vorina, 2023, magistrsko delo Opis: Način iskanja potencialnih romantičnih in spolnih partnerjev ter komunikacija z njimi se je v zadnjih letih korenito spremenila s prihodom aplikacij in spletnih strani za zmenke. Po začetku epidemije virusa covid-19 je Tinder, ki velja za najpopularnejšo aplikacijo za zmenke, postal mesto, kjer je bilo možno spoznavanje novih ljudi, zato so se mnogi posamezniki odpravili tja z namenom, da najdejo potencialnega partnerja ali pa zgolj sogovornika. Vse večja popularnost aplikacij za zmenke nas je navdihnila, da smo raziskati motive uporabnikov kot tudi nekatere njihove osebnostne lastnosti. Na vzorcu 294 udeležencev, od tega 111 uporabnikov aplikacije Tinder in 183 neuporabnikov, smo ugotovili, da moški v primerjavi z ženskami pogosteje uporabljajo aplikacijo Tinder z namenom pridobivanja izkušenj s spolnostjo. V skladu s pričakovanji smo odkrili, da je motiv iskanja razmerja pri uporabnikih Tinderja pozitivno povezan s starostjo. Prav tako smo prišli do spoznanja, da je za uporabnike Tinderja, v primerjavi z neuporabniki, značilna bolj neomejena socioseksualnost. Slednja se je v raziskavi prav tako pokazala kot pomemben napovednik uporabe aplikacije Tinder z namenom pridobivanja izkušenj s spolnostjo. Odkrili pa smo tudi, da socioseksualnost predstavlja mediatorja v odnosu med temno triado in uporabo aplikacije Tinder z namenom pridobivanja izkušenj s spolnostjo. Naša raziskava, ki je ena izmed prvih na tem področju v Sloveniji, nudi poglobljeno razumevanje proučevanih konstruktov in odnosov med njimi, dodano vrednost pa vidimo predvsem v tem, da smo raziskavo izvedli po začetku epidemije virusa covid-19, ko so se pojavile med uporabniki aplikacij za zmenke določene spremembe, ki še niso dobro proučene in nudijo izhodišča za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: Tinder, temna triada, socioseksualnost, motivi
Objavljeno v DKUM: 06.07.2023; Ogledov: 481; Prenosov: 138
Celotno besedilo (687,96 KB) |
10. Značilnosti romanov slovenskih pisateljic na prelomu iz 20. v 21. stoletje : doktorska disertacijaTina Kraner, 2022, doktorska disertacija Opis: Doktorska disertacija Značilnosti romanov slovenskih pisateljic na prelomu iz 20. v 21. stoletje se ukvarja z analizo šestdesetih izbranih romanov sodobnih slovenskih pisateljic, ki so izšli na prelomu iz 20. v 21. stoletje (1995–2015). V tem obdobju so pisateljice objavile veliko žanrsko zanimivih romanov, ki so še zmeraj pogosto odrinjeni na obrobje slovenske literarnozgodovinske pozornosti in zato premalo raziskani. Osredotočamo se predvsem na motivno-tematske in jezikovno-slogovne značilnosti romanesknih del.
V teoretičnem delu so predstavljena teoretična izhodišča o romanu, feministični literarni vedi in sodobnem slovenskem romanu (predvsem o sodobnem romanu slovenskih pisateljic), na katerih temeljijo analize. Naslanjamo se na spoznanja domačih in tujih literarnovednih strokovnjakov, kot so Theodor W. Adorno, Jan Alber, Franz Altheim, Rick Altman, Mihail Bahtin, Vladimir Biti, Silvija Borovnik, Neil Cornwell, Jonathan Culler, Umberto Eco, Monika Fludernik, Carlos Fuentes, Jeremy Hawthorn, Miran Hladnik, Marko Juvan, Jelka Kernev Štrajn, R. Brandon Kershner, Alenka Koron, Janko Kos, Milan Kundera, David Lodge, Georg Lukács, Vanesa Matajc, Katja Mihurko Poniž, Toril Moi, Krešimir Nemec, Svetlana Slapšak, Milivoj Solar, Tomo Virk, James Wood, Franc Zadravec in Alojzija Zupan Sosič.
Izbrani romani so razvrščeni po žanrskosti (avtobiografski, antiutopični, zgodovinski, kriminalni, fantazijski in znanstvenofantastični roman, grozljivi, ljubezenski, potopisni, družbeni, družinski, psihološki roman, roman s tematiko obrobnežev, posebnežev in slehernikov) in žanrski sinkretičnosti (žanrsko hibridni romani), znotraj žanrske umestitve pa po generacijski pripadnosti avtoric: Nedeljka Pirjevec, Berta Bojetu Boeta, Maruša Krese, Jelka Ovaska, Brina Švigelj Mérat, Desa Muck, Miriam Drev, Alenka Jensterle Doležal, Marjanca Mihelič, Cvetka Bevc, Maja Novak, Sonja Porle, Maja Haderlap, Erica Johnson Debeljak, Andreja Zelinka, Nataša Sukič, Suzana Tratnik, Mateja Gomboc, Mojca Kumerdej, Tanja Tuma, Vilma Purič, Majda Pajer, Veronika Simoniti, Katarina Marinčič, Lucija Stepančič, Nataša Konc Lorenzutti, Nina Kokelj, Polona Glavan, Irena Velikonja, Stanka Hrastelj, Irena Svetek, Aleksandra Kocmut, Eva Kovač, Gabriela Babnik, Jela Krečič, Simona Lečnik, Vesna Lemaić, Nataša Kramberger, Tina Vrščaj in Anja Radaljac. Na osnovi temeljnih kategorij pripovedi (snov, tema, zunanja zgradba – naslov, razdeljenost romana; notranja zgradba – zgodba, motivi, sporočilo, literarna oseba, literarni čas in prostor, pripovedovalec, jezik in slog) odkrivamo izhodišča za snovi v izbranih romanih, raznovrstnost tem, kompozicijske značilnosti romanov, motive, literarne osebe (predvsem ženske like, njihovo družbeno vlogo ter odnose med moškimi in ženskimi liki), kronotop, vlogo pripovedovalca/-ke, perspektivo in jezikovno-slogovne novosti. S posebno pozornostjo se posvečamo še ženski perspektivi, različnim vrstam stereotipov in elementom žanrskosti v romanih.
Na podlagi posameznih romanesknih analiz potrdimo ali ovržemo zastavljene hipoteze in odgovorimo na raziskovalna vprašanja tako, da romane medsebojno primerjamo in povzemajoče podamo skupne značilnosti izbranih romanov, npr. motivno-tematske novosti in posebnosti, ženski liki v odnosu do moških likov, družine, družbe in političnih problemov, zgradbene novosti, vloga pripovedovalk/pripovedovalcev in jezikovno-slogovne posebnosti. Sklep je posvečen obširnim zaključnim ugotovitvam, v njem tudi povzamemo izvirne znanstvene prispevke in rezultate disertacije ter z novimi spoznanji omogočamo možnosti za nadaljnje raziskave na področju romanopisja sodobnih slovenskih pisateljic.
Ključne besede: sodobna slovenska književnost, sodobna slovenska proza, sodobni slovenski roman, romaneskni žanri, feministična literarna veda, značilnosti, žanrski sinkretizem, generacijska pripadnost, roman sodobnih slovenskih pisateljic, snov, tema, zgodba, motivi, sporočilo, protagonist/-ka, pripovedovalec/-ka, perspektiva, jezik, slog
Objavljeno v DKUM: 02.12.2022; Ogledov: 1121; Prenosov: 452
Celotno besedilo (4,16 MB) |
