| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
MOTIVACIJA PRI POUKU KNJIŽEVNOSTI V SREDNJI ŠOLI
Maja Hanžekovič, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je podrobneje predstaviti in raziskati motivacijo pri pouku književnosti v srednji šoli. Motivacija za učenje je izraz za vse vrste motivacij v učni situaciji in obsega vse, kar daje pobude za učenje, ga usmerja ter mu določa intenzivnost, trajanje in kakovost. Učitelj lahko bistveno vpliva na učno motivacijo učencev, pomembno vlogo pri tem pa imajo tudi starši, prijatelji, vrstniki … Na motiviranje učencev pri pouku književnosti lahko učitelj vpliva s svojim vodenjem razreda, z ustrezno komunikacijo, z raznolikim motiviranjem učencev na začetku učne ure, uporabi lahko različne strategije in sredstva za dviganje notranje in zunanje učne motivacije, pomaga pa si lahko tudi z uporabo določenih pripomočkov in sredstev. Bralna motivacija je nadpomenka za različne motivacijske dejavnike, ki človeka spodbujajo k branju, bralnemu procesu pa dajejo smisel in tako pomagajo posamezniku vztrajati do cilja in povečajo njegovo željo, da bi bralno izkušnjo še ponovil. Za razvijanje bralne motivacije v šoli in razredu so pomembni različni dejavniki: učitelj kot bralni model, glasno branje učencem, dostopnost raznolikega bralnega gradiva, možnost izbire bralnega gradiva ter pogovori in druženje ob knjigah. V teoretičnem delu diplomske naloge bomo podrobneje preučili učno motivacijo, motiviranje učencev v šoli, motivacijo pri pouku književnosti ter motivacijo za branje. V empiričnem delu diplomske naloge bomo raziskali, ali se učitelji književnosti trudijo vplivati na povečanje učne motivacije učencev, na motiviranost za sodelovanje pri pouku ter na bralno motivacijo učencev. Zanima nas tudi, kakšen učinek imajo določena sredstva zunanje učne motivacije na učence, kakšne so bralne in učne navade učencev ter njihovi predlogi za izboljšanje pouka književnosti.
Ključne besede: motivacija, učna motivacija, motiviranje učencev v šoli, motivacija pri pouku književnosti, motivacija za branje.
Objavljeno: 04.01.2011; Ogledov: 2971; Prenosov: 355
.pdf Celotno besedilo (803,56 KB)

2.
Motivacijski postopki pri obravnavi pravljice v osnovni šoli
Petra Vnuk, 2011, magistrsko delo

Opis: Tema in cilj magistrske naloge je oblikovati dolgoročne motivacijske strategije za branje in sestaviti tako tipologijo uvodne motivacije kot sestavine didaktične enote književnega besedila, ki bodo procesno-ciljno naravnane. V teoretičnem delu smo tako v okviru razvoja otrokove recepcijske zmožnosti predstavili tipologijo uvodnih motivacij kot korak v didaktični komunikaciji z umetnostnim besedilom različnih domačih in tujih strokovnjakov in sestavili tak nabor dolgoročnih motivacijskih strategij, ki omogoča polno doživljanje, razumevanje in vrednotenje umetnostnih besedil. V empiričnem delu magistrske naloge nas je v okviru kvalitativne raziskave zanimalo raziskovalno vprašanje, kako motivacija vpliva na literarnoestetsko doživetje in posledično na oblikovanje miselne sheme pravljice. Na podlagi študija teorije motivacije za branje literarnega besedila smo se odločili za tri medbesedilne motivacije, ki so v 2. in 3. triletju osnovne šole primerne za razvijanje kakovosti literarnoestetskega doživetja pri recepciji pravljice. Kriterij za preverjanje kakovosti literarnoestetskega doživetja pri recepciji pravljice pa je kvalitativna metoda triangulacije, in sicer je to poglabljanje doživetja v okviru produktivnih literarnodidaktičnih metod pri učencih od 4. do 9. razreda, doseganje kurikularnega cilja, v okviru katerega učenci oblikujejo literarnoteoretično miselno shemo pravljice, in pogovor z učitelji o kakovosti literarnoestetskega doživetja teh otrok ob branju posameznih pravljic. Uspešnost različnih tipov uvodnih motivacij smo primerjalno odstotkovno in grafično preverjali na različnih ravneh, in sicer na ravni povezave uvodne motivacije, produktivnih didaktičnih metod in doseženih ciljev, na ravni razčlenjevanja enot produktivnih književnih metod motiviranih in nemotiviranih učencev, na ravni vpliva enakih uvodnih motivacij pri obravnavi umetnostnih besedil v homogenih in heterogenih skupinah, na ravni povezave vpliva motivacije, branja in literarnoestetskega doživetja in oblikovanja miselne sheme pravljice in produktivnih didaktičnih metod ter na ravni urne analize obravnave slovenskih ljudskih pravljic.
Ključne besede: literarnoestetsko branje in doživetje, motivacija, dolgoročne motivacijske strategije za branje, uvodna motivacija pri pouku književnosti, medbesedilne uvodne motivacije, produktivne literarno-didaktične metode, slovenska ljudska pravljica, kvalitativna raziskava, metoda triangulacije
Objavljeno: 20.07.2011; Ogledov: 3887; Prenosov: 815
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

3.
MOTIVACIJA ZA BRANJE LITERARNEGA BESEDILA V 1. IN 2. TRILETJU
Petra Navotnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je bil raziskati, kaj učitelji vedo o motivaciji za branje književnih besedil in katere motivacijske strategije uporabljajo ter kaj o njih menijo. Raziskavo smo fokusirali v tri področja motivacije za branje književnosti, in sicer v dolgoročno bralno motivacijo, motivacijo za vodeno branje integralnih besedil (domače branje, bralna značka, tekmovanje za Cankarjevo priznanje) in motivacijo za branje izbranega literarnega besedila (motivacija v okviru komunikacijske književne vzgoje). V teoretičnem delu diplomske naloge smo spregovorili o splošni motivaciji, o vrstah motivacije in njenih pristopih. Opredelili smo tudi bralno motivacijo, spregovorili o njenih prvinah ter opisali razvijanje bralne motivacije v razredu in na šoli. V nadaljevanju teoretičnega dela je tekla beseda še o dolgoročnih motivacijskih strategijah, na koncu pa še o motivacijskih strategijah pred branjem v okviru komunikacijskega modela književne vzgoje. V empriričnem delu smo uporabili kvalitativno metodo. Pri slednji smo s pomočjo polstrukturiranega intervjuja opravili intervjuvanje sedmih učiteljic 2. razreda in sedmih učiteljic 5. razreda. Ugotovljeno je bilo, da učiteljice 2. in 5. razreda menijo, da je dolgoročna bralna motivacija pomembna in da tako učiteljice 2. kot tudi 5. razreda v praksi uporabljajo različne strategije. Ugotovili smo tudi, da obstajajo razlike med učiteljicami 2. in 5. razreda pri motiviranju učencev za vodeno branje integralnih besedil. Ugotovljeno je bilo, da učiteljice 2. razreda pri domačem branju upoštevajo želje učencev in ga same načrtujejo, medtem ko morajo učiteljice 5. razreda nastopiti bolj strogo, vendar pa učenci tukaj sodelujejo pri načrtovanju domačega branja. Ugotovili smo tudi, da pri bralni znački učiteljicam 2. in 5. razreda ni potrebno dodatno motivirati učence, prav tako pa v obeh razredih učenci le delno sodelujejo pri izbiri del in pri preverjanju. Pri učiteljicah 2. razreda je bilo ugotovljeno, da je pri nekaterih učencih za Cankarjevo priznanje potrebna motivacija, pri drugih pa le-ta ni potrebna. Pri učiteljicah 5. razreda pa je bilo ugotovljeno, da jim ni potrebno motivirati učencev za Cankarjevo priznanje, saj je prijava učencev samostojna. Ugotovljeno je bilo, da se pri motivaciji za branje izbranega literarnega besedila pojavljajo določene razlike med učiteljicami 2. in 5. razreda. Na pripravljenost učencev v 2. razredu namreč najbolj vpliva motivacija, v 5. razredu pa dobra volja učencev. Prav tako je bilo ugotovljeno, da učiteljice 2. in 5. razreda uporabljajo različne vrste motivacij za motiviranje učencev za branje in da je delo z motiviranimi učenci lažje. Učiteljice 2. razreda so kot primerni tip motivacije največkrat izpostavile gibalno in besedno motivacijo, medtem ko so učiteljice 5. razreda največkrat izpostavile glasbeno-zvokovno in predstavno motivacijo.
Ključne besede: motivacija, bralna motivacija, razvijanje bralne motivacije v razredu in na šoli, motivacija pri pouku književnosti, dolgoročne motivacijske strategije, motivacijske strategije pred branjem v okviru komunikacijskega modela književne vzgoje
Objavljeno: 08.07.2013; Ogledov: 1549; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici