Search the digital library catalog

Abstract: V magistrskem delu se osredotočamo na pomembni tematiki, ki vplivata na uspešno delovanje organizacije. V teoretičnem delu smo s pomočjo domače in tuje literature zajeli in navedli osnove motivacije in zadovoljstva zaposlenih. Pisali smo o motivacijskih dejavnikih, opisali različne motivacijske teorije in o tem, kakšen pomen ima motivacija na delovnem mestu in kakšni zapleti se lahko pripetijo, da zavirajo motivacijo. Prav tako smo raziskali, kakšen je sploh pomen zadovoljstva na delovnem mestu, kako na zadovoljstvo vpliva motivacija ter kako jo je mogoče meriti. V empiričnem delu pa smo na podlagi anketnega vprašalnika analizirali motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih v Vrtcu Ciciban Sevnica. Ugotovili smo, da so zaposleni s svojim delovnim mestom zadovoljni ter da so medsebojni odnosi tisti, ki jih pri delu najbolj motivirajo. Na njihovo zadovoljstvo na delovnem mestu pa najbolj vpliva zanimivost dela. Iz magistrske naloge lahko razberemo, da je motivacija ključnega pomena ne samo na delovnem mestu, ampak tudi v vsakdanjem življenju, saj je cilj vsakega posameznika, da čuti zadovoljstvo na vseh področjih življenja. Jasno je tudi, da so motivirani zaposleni bolj zadovoljni in posledično svoje delo opravljajo bolje in stremijo k ciljem organizacije.
Keywords: zadovoljstvo, dejavniki zadovoljstva, motivacija, motivacijske teorije, zaposleni, organizacija.
Published in DKUM: 12.09.2024; Views: 11; Downloads: 3
Full text (1,81 MB)

Abstract: Vodje v podjetjih in športu ter politiki pogosto uporabljajo različne stile vodenja. Vodenje v športu je v primerjavi z drugimi poslovnimi in organizacijskimi okoliščinami povezano s specifičnimi izzivi. Vodenje trenerjev ima pri učinkovitosti treninga, zadovoljstvu in psihološkem razvoju športnikov ter povezanosti igralcev in trenerjev pomembno vlogo, saj so od tega odvisni tudi rezultati. Kadar govorimo o uspešnem treniranju, trener ustrezno usmerja svoje športnike, da ti ohranijo zdrave odnose s soigralci. Poleg tega se zna učinkoviti trener prilagoditi in sprejeti ustrezne stile treniranja v različnih situacijah, in sicer glede na cilj športnikov, poznavanje in zrelost igralcev ter tedenski režim treningov. Številni mladi preživijo veliko časa s svojimi trenerji, nekateri celo več kot s svojimi starši, zato je še posebej pomembno razumevanje vpliva trenerjev, ne le v zvezi z napredovanjem športnih veščin športnikov, temveč tudi z vplivom na njihovo izobraževanje in celostni razvoj. Namen diplomske naloge je bil zato raziskati vplive stilov vodenja, predvsem avtokratskega in demokratičnega, na odnos med trenerjem in športnikom, na motivacijo športnikov in zadovoljstvo športnikov v izbrani teniški akademiji. Rezultati raziskave bodo koristili trenerjem pri izbiri ustreznih stilov vodenja, izboljšali njihovo interakcijo z varovanci med treningi ter okrepili njihovo uspešnost in celostni razvoj. V anketnem vprašalniku, ki smo ga uporabili za našo diplomsko nalogo, so sodelovali rekreativni tenisači v starostni kategoriji do 12 let. Raziskali smo štiri glavna področja, ki vplivajo na vztrajnost, motivacijo in napredovanje v tenisu. Na podlagi njihove pomembnosti smo razvrstili in proučili različne dejavnike z vidika igralcev ter glede na dobljene rezultate ankete ugotovili neposreden pozitiven vpliv demokratičnega vodenja. V nasprotju s tem pa pri avtokratskem stilu vodenja teniških treningov s strani anketiranih tenisačev nismo zaznali pozitivnih odzivov. Pomembno je, da trenerji razumejo vpliv različnih stilov vodenja in pomen demokratičnega vodenja pri izboljšanju motiviranosti otrok, njihovega zadovoljstva s treningom in s samim seboj ter željo po vztrajanju v tem športu.
Keywords: vodenje, treniranje, stili vodenja, odnos trener-športnik, motivacija, zadovoljstvo tenisačev.
Published in DKUM: 06.09.2024; Views: 91; Downloads: 4
Full text (994,14 KB)

Abstract: V doktorski disertaciji smo se ukvarjali z učinkovitostjo deduktivnega (DP) in induktivnega pristopa (IP) pri poučevanju slovnice slovenščine kot drugega in tujega jezika. V teoretičnem delu smo predstavili teoretična izhodišča in rezultate preteklih empiričnih raziskav uporabe DP in IP pri poučevanju tujih jezikov. V učbenikih Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki so po SEJU uvrščeni med ravnema A1 in B1, smo znotraj posamezne ravni primerjali izbor oblikoslovnih vsebin in posebej osvetlili izbor posameznih sklonov ter način in zaporedje podajanja teh sklonov in glagolskega vida. V empiričnem delu smo predstavili vpliv uporabe DP in IP na znanje dveh slovničnih kategorij v slovenščini – sklona samostalnika in pridevnika ter glagolskega vida – in motivacijo študentov, in sicer glede na njihovo starost in prvi jezik. Empirični del raziskave za obe slovnični kategoriji je zajemal reševanje preizkusa znanja pred obravnavo snovi ter izpolnjevanje vprašalnika o starosti in prvem jeziku, deduktivno in induktivno obravnavo snovi, reševanje preizkusa znanja po obravnavi snovi in izpolnjevanje vprašalnika o motivaciji. Izvajal se je na univerzah v Ljubljani, Bruslju, Gentu, Granadi, Lvovu in na Dunaju. Pri kategoriji sklona se kaže velik vpliv obravnave snovi na končno skupno znanje, saj je razlika med predznanjem in znanjem zelo velika, medtem ko so pri obravnavi glagolskega vida razlike majhne. S statistično metodo analiza kovariance smo odvisno spremenljivko (znanje, motivacija) prilagodili tako, da smo jo osvobodili variacije, ki jo povzroča sospremenljivka (predznanje). Pri obeh kazalnikih, znanju in motivaciji, je v splošnem vidna močnejša tendenca po IP; bil je v prednosti pri poučevanju oblikoslovne vsebine – sklona samostalnika in pridevnika –, medtem ko je bil pri poučevanju pomenske sestavine – glagolskega vida – v rahlem zaostanku oz. med pristopoma ni bilo bistvene razlike. Glede na starost ni jasnih rezultatov, ki bi enoznačno govorili v prid enemu ali drugemu pristopu. Glede na prvi jezik so se pri sklonu ne glede na pristop bolje odrezali tisti iz neslovanskega, pri glagolskem vidu pa tisti iz slovanskega okolja. Študente je pri obravnavi sklona in glagolskega vida bolj motiviral IP, zlasti starejše, medtem ko je DP pri kategoriji sklona bolj motiviral mlajše, pri glagolskem vidu pa starejše. Pri kategoriji sklona sta DP in IP bolj motivirala tiste s slovanskim prvim jezikom. Pri kategoriji glagolskega vida je DP nekoliko bolj motiviral tiste z neslovanskim prvim jezikom, IP pa tiste s slovanskim prvim jezikom. Zaključujemo, da je slovensko oblikoslovje smiselno in učinkovito poučevati (tudi) induktivno. Pokazalo se je, da ima samostojno odkrivanje slovničnih pravil, npr. iz končnic samostalnika in pridevnika, pozitiven vpliv na pomnjenje in kasnejšo uporabo teh pravil ter da ta pristop študente tudi bolj motivira. Včasih pa na znanje in motivacijo odločilno ne vpliva izbira pristopa, temveč je treba upoštevati tudi druge dejavnike, kot je npr. jezikovno ozadje učečih se. Prav tako se učiteljem pri izbiri pristopa ni treba vedno ozirati na starost učečih se, saj naša raziskava kaže, da lahko DP enako dobro ustreza mlajšim, IP pa starejšim učečim se. Potrdilo se je, da se pri poučevanju slovnice slovenščine kot drugega in tujega jezika ni mogoče popolnoma držati enega pristopa ali popolnoma izključiti drugega ter da je v slovenščini nekatere slovnične vsebine primerneje podajati deduktivno, druge pa induktivno. Izsledki raziskave so utemeljeni na neslučajnostnem vzorcu 141 študentov in jih ni mogoče posplošiti na konkretno, temveč zgolj na hipotetično populacijo.
Keywords: poučevanje, tuji jezik, slovenščina kot drugi in tuji jezik, slovnica, oblikoslovje, sklon samostalnika in pridevnika, glagolski vid, deduktivni pristop, induktivni pristop, znanje, motivacija, starost, prvi jezik, slovanski prvi jezik, neslovanski prvi jezik
Published in DKUM: 12.08.2024; Views: 79; Downloads: 17
Full text (6,35 MB)

Abstract: Alkoholizem v Sloveniji predstavlja ključen javnozdravstveni problem, saj se po porabi alkohola in po posledicah škodljive rabe alkohola uvrščamo v sam vrh EU. Magistrsko delo tako teoretično kot empirično proučuje odnos med socialno oporo, depresivnostjo, osamljenostjo, samomorilno ideacijo in motivacijo za sprememb, pri osebah, odvisnih od alkohola, ki so v procesu zdravljenja. V študiji (N = 139) smo poleg demografskih vprašanj uporabili Večdimenzionalno lestvico zaznane socialne opore (MSPSS), De Jong Gierveld lestvico za emocionalno in socialno osamljenost, Lestvico depresivnosti (CES-D), Paykelovo lestvico samomorilnega vedenja (PSS) in Lestvico motivacije za spremembo (URICA). V prvem delu analiz smo preverili merske značilnosti Lestvice motivacije za spremembo (URICA), pri čemer smo potrdili ustrezno veljavnost in zanesljivost lestvice ter potrdili predvideno štiri-faktorsko strukturo. Nadalje so rezultati naših analiz pokazali, da socialna opora statistično pomembno negativno napoveduje depresivnost, osamljenost in samomorilno ideacijo, medtem ko med socialno oporo in motivacijo za spremembo nismo ugotovili linearnega odnosa. Izkazalo se je tudi, da socialna opora mediira odnos med osamljenostjo in depresivnostjo ter med depresivnostjo in samomorilno ideacijo. Izsledki naše študije nudijo dodatno razumevanje preučevanih konstruktov in dokazujejo pomembno vlogo socialne opore pri duševnem zdravju oseb, odvisnih od alkohola.
Keywords: odvisnost od alkohola, socialna opora, depresivnost, osamljenost, samomorilna ideacija, motivacija za spremembo
Published in DKUM: 11.07.2024; Views: 123; Downloads: 7
Full text (2,67 MB)

Abstract: Namen magistrskega dela je bil predstaviti orientalske in zahodne domišljijske svetove ter oceniti, ali jih je mogoče uporabljati tudi kot učno motivacijo v osnovnošolskih in srednješolskih programih, ter predstaviti nekaj načinov, kako to storiti. Značilnosti različnih domišljijskih svetov smo prikazali v kronološkem zaporedju, evropske oziroma zahodne tudi s pomočjo literarnih obdobij, pri analizi katerih smo si pomagali s srednješolskimi berili Branja (Ambrož idr.) in Svet književnosti (Kos idr.) Ugotovili smo, da ima vsaka svetovna književnost bogato kulturno zgodovino, iz katere črpa navdih za pisanje, in da različna časovna obdobja s svojimi družbenimi značilnostmi zelo opazno vplivajo na to, kakšne zgodbe in posledično kakšni domišljijski svetovi so ustvarjeni. Ugotovili smo tudi, da bi potencialna zamenjava fiktivnega sveta enega literarnega dela z umišljenim svetom drugega pomembno spremenila ne samo vzdušje v zgodbi, ampak tudi njen potek in končno sporočilo. V empiričnem delu magistrske naloge smo na praktičnih primerih literarnih del prikazali značilnosti domišljijskih svetov v različnih književnostih in književnih obdobjih in ugotovili, da postajata orientalska in evropska oziroma zahodna književnost, posledično pa tudi njuni fiktivni svetovi, zaradi vpliva globalizacije vse bolj podobni druga drugi. Ustvarjanje naših lastnih primerov prikaznih učnih motivacij, pa tudi anketa, ki smo jo izvedli med učitelji in profesorji slovenščine (opozoriti moramo na dejstvo, da gre za majhen vzorec, saj so metodološko popolne odgovore podali le štirje učitelji in profesorji, na majhen vzorec primerov motivacij smo opozorili tudi v predvidenih omejitvah raziskave) sta pokazali, da obstaja veliko načinov, kako pri pouku književnosti uporabiti prikazno motivacijo z ustvarjanjem domišljijskih svetov, vendar pa to velja le v primeru nekaterih književnih del, in sicer tistih, v katerih dogajalni igra pomembno vlogo v zgodbi in pa v primeru zgodb, ki obstajajo v več prostorskih in časovnih različicah – pri slednjih gre običajno za ljudske pripovedke ali avtorske zgodbe s kasnejšimi priredbami.
Keywords: domišljijski svetovi, predstavna učna motivacija, ustvarjanje domišljijskih svetov, pouk književnosti
Published in DKUM: 08.07.2024; Views: 183; Downloads: 16
Full text (891,38 KB)