| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Moralna kompetentnost slovenskih mladostnikov
Božo Lalić, 2018, magistrsko delo

Opis: Moralna psihologija je veja psihologije, ki se ukvarja z raziskovanjem moralnosti ter razvoja in merjenja le-te. Cilj naše naloge je bil prevesti, prirediti in aplicirati takšen test na slovenskih mladostnikih, konkretno test moralne kompetentnosti MCT. Po pregledu obstoječe literature, teoretske podlage za pojav moralnega vedenja, razvoja moralnosti in moralne razsodnosti ter različnih metod merjenja posameznikove moralnosti smo zastavili hipoteze in jih preverjali. Za namene izračuna kompetentnosti moralne razsodnosti slovenskih mladostnikov smo aplicirali preveden in prirejen vprašalnik MCT, ki poda C-indeks, rezultat moralne razsodnosti. Zatem smo opravili še analizo povprečja C-indeksa za vzorec, t-testa za razlike povprečja izračunanega C-indeksa po spolu in starostnih skupinah, analizo ocenjene težavnosti testa ter analizo vpliva starostne skupine na stopnjo moralnosti po Kohlbergu. Ugotovili smo, da se dobljeni rezultati ne skladajo z nekaterimi teoretskimi predpostavkami, na katerih sloni vprašalnik MCT. Merljive razlike moralne kompetentnosti med moškimi in ženskami tako ni bilo, prav tako spol posameznika ne vpliva v katero stopnjo po Kohlbergu posameznik spada. Relativno blizu mejne vrednosti se je izkazala statistična pomembnost vpliva starostne skupine na stopnjo moralnega razvoja po Kohlbergu. Tudi predpostavke, da bodo sodelujoči ocenjevali apliciran test kot zahteven, po rezultatih sodeč, ne moremo potrditi.
Ključne besede: moralnost, moralni razvoj, C-indeks, razsodnost, MCT
Objavljeno: 29.05.2018; Ogledov: 546; Prenosov: 270
.pdf Celotno besedilo (597,15 KB)

2.
Moralnost mladih glede na njihovo samonaznanjeno prestopništvo - izsledki raziskave SPMAD v Sloveniji
Eva Bertok, Gorazd Meško, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je primerjava občutka sramu in krivde ob hipotetičnih situacijah pri srednješolcih, ki so leta 2011 sodelovali v raziskavi SPMAD, glede na to, ali so se v letu 2010 vedli prestopniško ali ne. Metode: Z diskriminantno analizo smo ugotavljali, ali obstajajo statistično značilne razlike med neprestopniško in prestopniško skupino dijakov. Dijake smo v skupini razdelili glede na njihovo samonaznanitev prestopniških dejanj. Z logističnimi regresijami smo poskušali ugotoviti, katere izmed spremenljivk o občutkih sramu in krivde vplivajo na določena prestopniška dejanja mladih. Ugotovitve: Med skupino srednješolcev, ki niso poročali o prestopniškem dejanju v preteklem letu, in skupino, ki je poročala o vsaj enem prestopniškem dejanju, so bile ugotovljene statistično značilne razlike v odgovorih na vprašanja glede občutkov sramu in krivde. Srednješolci, ki so storili vsaj eno prestopniško dejanje, so v povprečju poročali o manj izrazitih občutkih ob različnih prestopkih kot srednješolci, ki niso poročali o prestopniških dejanjih. Razlike v povprečjih odgovorov med skupinama so bile večje pri občutkih sramu kot pri občutkih krivde. S spremenljivkami, ki so merile občutke sramu in krivde, smo pojasnili največji delež variance pri prestopniškem dejanju tatvin v trgovinah. Omejitve/uporabnost raziskave V raziskavi SPMAD je bilo število vprašanj, ki so podrobneje merili občutke sramu in krivde, omejeno. Za bolj temeljito analizo teh dveh občutkov bi bilo potrebno vsakemu prestopniškemu dejanju v vprašalniku dodati še vprašanje o občutku sramu in občutku krivde ob izvedbi tega dejanja. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek predstavlja analizo, ki v povezavi s samonaznanjenimi prestopniškimi dejanji v Sloveniji še ni bila opravljena.
Ključne besede: mladoletniki, prestopništvo, mladoletniško prestopništvo, moralnost, sram, krivda
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1132; Prenosov: 68
URL Povezava na datoteko

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici