| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 30
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Poučevanje tj na nižji stopnji oš v španiji : magistrsko delo
Maša Bela, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu predstavljamo značilnosti pouka angleščine kot tujega jezika (TJ) v 1. vzgojno izobraževalnem obdobju (VIO) osnovne šole (OŠ) v Španiji. Z opazovanjem pouka tujega jezika na španski OŠ smo pridobili podatke o uporabi prvega, maternega, jezika oziroma jezika okolja (španščine) in angleščine kot tujega jezika, učnih pristopov in učnih pripomočkov. Opazovanje pouka angleščine kot tujega jezika smo izvedli z vnaprej pripravljenim obrazcem. Opazovali smo razred 18-ih učencev. Ker gre za osnovno šolo, ki izvaja pouk po metodi montessori, so bili učenci v razredu mešanih starosti (od 6 do 8 let). S polstrukturiranim intervjujem smo dobili vpogled tudi v izobrazbo in izkušnje dveh učiteljic, ki poučujeta tuj jezik na razredni stopnji OŠ. Na podlagi opazovanj pouka angleščine kot tujega jezika na razredni stopnji OŠ smo ugotovili, da učiteljici za discipliniranje in podajanje razlage večinoma uporabljata angleščino. Učenci za komuniciranje med seboj in z učiteljicama uporabljajo jezik okolja (španščino). Spoznali smo tudi, da učiteljici najpogosteje uporabljata metodo frontalnega pouka, pa tudi metodo prevajanja iz angleškega jezika v španski jezik, metodo individualnega reševanja učnih listov in nekaj aktivnosti z gibanjem. Uporabljata veliko vizualnega, avditivnega in avdio-vizualnega gradiva. Rabe informacijsko komunikacijskih tehnologij (IKT) se poslužujeta redkeje, najpogosteje tabličnega računalnika. S pomočjo polstrukturiranega intervjuja smo ugotovili, da ima zgolj ena od obeh intervjuvanih učiteljic dokončano univerzitetno izobrazbo za poučevanje angleščine kot tujega jezika. Ugotovitve naše raziskave lahko koristijo učiteljicama opazovanega razreda, ki lahko na podlagi rezultatov naših opazovanj nadgradita svoje pristope k poučevanju angleščine kot tujega jezika. Hkrati lahko ugotovitve našega magistrskega dela služijo kot vodilo pri poučevanju angleščine kot tujega jezika drugim učiteljem, saj smo navedli nekaj primerov učnih pristopov in pripomočkov, ki lahko izboljšajo učenčevo razumevanje podajane snovi pri pouku angleščine kot tujega jezika.
Ključne besede: angleščina kot tuji jezik, opazovanje pouka v Španiji, poučevanje, pedagogika montessori
Objavljeno v DKUM: 13.01.2023; Ogledov: 69; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (957,73 KB)

2.
Dejavnosti glasbenega ustvarjanja v montessori vrtcih : diplomsko delo
Katarina Lakner, 2022, diplomsko delo

Opis: Maria Montessori je prepoznala, da otroci v svojem razvoju prehajajo skozi občutljiva obdobja, med katerimi so posebej dojemljivi za nova znanja. Eno izmed njih je tudi obdobje za glasbo, ki traja od drugega do šestega leta starosti. V tem času je potrebno najti čim več priložnosti za poslušanje in izvajanje glasbe. Cilj diplomskega dela je bil opazovati, zapisati in analizirati izmišljarije in zvočne slike predšolskih otrok, ki so nastale pri neusmerjenih glasbenih dejavnostih. V raziskavi, v katero smo vključili 3- do 6-letne otroke iz montessori vrtca, smo spremljali interes ob ustvarjanju v glasbi ter kvaliteto in kvantiteto glasbenega ustvarjanja. Izmišljarije in zvočne slike smo analizirali glede na način ustvarjanja v glasbi, vsebino, ritem, melodijo, uporabo inštrumentov in interes. Ugotovili smo, da otroci pri ustvarjanju besedil izhajajo iz okolja, ki jih obdaja, in trenutnega dogajanja ali pa izhajajo iz besedil, ki jih že poznajo in jih oblikujejo po svoje. Ritmične vrednosti v pesmi ter razpon melodije so odvisni od otrokovih zmožnosti, starosti ter prirojenih posebnosti. Pri ustvarjanju izkazujejo velik interes, saj izhajajo iz sebe in ustvarjajo spontano. Pri ustvarjanju zvočnih slik največkrat opazimo dvo- in trodelno mero ter pogosto spreminjanje takta. Otroci so uporabljali metalofon, zvončke in glasbene zvonce.
Ključne besede: ustvarjalnost, glasbena ustvarjalnost, vokalno ustvarjanje, instrumentalno ustvarjanje, pedagogika montessori
Objavljeno v DKUM: 23.09.2022; Ogledov: 107; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

3.
Uporaba spletnega okolja v vzgojnem konceptu Montessori v Vrtcu Manka Golarja Gornja Radgona : diplomsko delo
Maša Kaučič, 2022, diplomsko delo

Opis: V današnjem času se vsakodnevno srečujemo z mediji. Prav tako so jim izpostavljeni naši najmlajši – otroci. Diplomsko delo z naslovom Uporaba spletnega okolja v vzgojnem konceptu Montessori v vrtcu Manka Golarja Gornja Radgona je razdeljeno na dva dela. Prvi del je teoretični, kjer je najprej predstavljen vzgojni koncepti Montessori, saj smo po njegovih konceptih v vrtcu izvedli naš projekt. Potem smo predstavili še spletno okolje in njegove pasti ter prednosti. Predstavili smo tudi, kako spletno okolje vpliva na otroka. V drugem delu smo predstavili projekt, ki smo ga izvedli v skupini otrok 5–6 let v Vrtcu Manka Golarja Gornja Radgona. Tema projekta je bila spletno okolje, ki smo jo spoznavali preko slikanice Repki. Avtorja slikanice sta Rok Terkaj in Igor Saksida. Med projektom so se otroci učili rokovanja z računalnikom in tablico ter varne rabe spleta.
Ključne besede: vzgojni koncept Montessori, spletno okolje, vrtec, poezija, QR koda
Objavljeno v DKUM: 31.03.2022; Ogledov: 419; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

4.
Pojav nekaterih elementov Montessori pedagogike v vrtcu Navihanček pri OŠ Središče ob Dravi : zaključno delo
Špela Kumer, 2021, diplomsko delo

Opis: Med bistvene elemente Montessori pedagogike štejemo vlogo otroka, pripravljeno okolje in didaktične pripomočke oziroma t. i. material, ki je posebej oblikovan glede na starost in razvojno stopnjo otroka. Ob otroku, ki predstavlja središče celotnega procesa, pripravljenemu okolju ter značilnemu materialu, ne smemo pozabiti še na vlogo odraslega oziroma vzgojitelja, ki je kljub temu, da je njegova vloga bistveno bolj v ozadju kot v javnem konceptu, še kako pomembna. V diplomskem delu smo želeli raziskati pojav le-teh v vrtcu Navihanček pri OŠ Središče ob Dravi. V teoretičnem delu smo se tako dotaknili koncepta javnega vrtca, po katerem tudi deluje zgoraj omenjeni vrtec, ter opredelili vlogo odraslega in otroka v njem. Predstavili smo tudi koncept Montessori pedagogike in njene bistvene elemente. Omenjena koncepta smo med seboj tudi primerjali. Empirični del sestoji iz raziskave, s pomočjo katere smo raziskali seznanjenost vzgojiteljev in pomočnikov vzgojitelja s konceptom Montessori pedagogike, morebitne razlike med njihovim vrtcem in vrtcem, ki deluje po konceptu Montessori pedagogike, pogostost izvajanja dejavnosti, povezanih s svobodno izbiro otroka, ter pojav bistvenih elementov Montessori pedagogike, torej morebitne podobnosti v opremi in pohištvu, materialih in pripomočkih ter vlogi otroka in vzgojitelja.
Ključne besede: javni vrtec, Montessori pedagogika, pripravljeno okolje, vloga otroka, vloga odraslega.
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 351; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (350,79 KB)

5.
Bistvene razlike dnevne rutine med javnim, Waldorfskim in Montessori vrtcem
Mia Želj, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Bistvene razlike dnevne rutine med javnim, Waldorfskim in Montessori vrtcem je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili pomen predšolske vzgoje. Nato smo predstavili javni vrtec: na kratko smo opisali vrtec, organizacijo dela in vlogo vzgojitelja. Nadaljevali smo z opisom dnevne rutine in ciljev javnega vrtca. V zaključku smo opisali strukture in vključevanje otrok s posebnimi potrebami ter opredelili javen vrtec. Po tem zaporedju smo opisali še Waldorfski in Montessori vrtec. V empiričnem delu smo raziskovali razlike dnevne rutine v javnem, Waldorfskem in Montessori vrtcu. Zanimalo nas je, kakšni so elementi dnevne rutine, ali se le ti spreminjajo ali ostajajo na podlagi česa določeni vrtec načrtuje glavno dejavnost v dnevni rutini in kako se pri tem motivira otroke. Zanimal nas je tudi potek med prehodi v dnevni rutini vseh naštetih vrtcev. Raziskovati smo želeli, kakšno vlogo imajo vzgojiteljice v naštetih vrtcih in ali se njihova vloga zelo razlikuje. Nato nas je zanimalo, kako med tem poskrbijo za najpomembnejše, počutje otrok. Osredotočili smo se tudi na to, ali imajo možnost izbire, kakšne igrače uporabljajo v vrtcih in koliko časa je namenjeno otrokovi prosti igri.
Ključne besede: dnevna rutina, javni vrtec, Waldorfski vrtec, Montessori vrtec
Objavljeno v DKUM: 02.08.2021; Ogledov: 695; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

6.
Pedagoška glasbena načela po Edgarju Willemsu v povezavi s pedagogiko montessori v predšolskem obdobju
Neža Makovec Hace, 2018, magistrsko delo

Opis: Montessori pedagogika in glasbeni pristopi Edgarja Willemsa vzbujajo interes številnih, ki se ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem v povezavi z glasbeno umetnostjo. Težko je opisati razloge, zakaj je temu tako, ker se večina procesov odvija na emocionalni in podzavestni ravni, ki temeljijo na občutenju, nedvomno pa je, da oba pristopa obravnavata otroka kot prioriteto in se ob zavedanju njegovih sposobnosti optimalno razvijata otrokove individualne potenciale. Metodi temeljita na vsebinah, ki otroka vodijo do znanja na sprejemljiv in zabaven način. Oba pristopa poznata seveda tudi drugače misleče, vendar lahko na podlagi izkušenj trdimo, da je razlog temu v nepoznavanju in nekompetentnosti določenih pedagogov in glasbenih pedagogov v kontekstu pedagogike Montessori in metode Edgarja Willemsa. V magistrski nalogi predstavljamo v prvem teoretičnem delu pedagogiko montessori, njena načela in filozofska izhodišča ter pedagoški pristop in metode dela Edgarja Willemsa. V nalogi obravnavamo njune skupne in nasprotujoče vsebine, izhodišča in pristope. Med drugim izpostavljamo, kako glasbeno izobraževanje vpliva na kognitivno-socialni, afektivni in psihomotorični razvoj otrok. Oba pristopa pomembno ugotavljata, da je potrebno razumeti otroka, ga sprejemati kot individuum, vedeti, na kakšen način razmišlja in kako mu je potrebno ustrezno predstaviti nove vsebine, ki bodo otroka zanimale, ga pritegnile in ohranile pri delu dalj časa. V nalogi predstavljamo tudi vlogo vzgojitelja in pomembnost otrokovega okolja. V empiričnem praktičnem delu predstavljamo, kako montessori pedagogika ponuja otrokom glasbo in s katerimi pripomočki. V nalogi predstavljamo tudi posamezne vsebinske dele Willemsovih vzgojno učnih ur, postopek in predloge, kako jih lahko izvajamo ter nekatere pripomočke za uspešno delo. Willems je nedvomno natančneje in bolj strukturirano izoblikoval glasbeno pedagoške metode dela, kot je to razvila pedagogika montessori v predšolskem obdobju. Njegova dognanja sem umestila v montessori okolje tako pri glasbenih dejavnostih, kot tudi v kontekstu pripravljanja materialov, ki so otrokom dostopni kadarkoli v času varstva. Tako se lahko otrok v pripravljenem montessori okolju s pomočjo Willemsovega pristopa bolje seznani z glasbeno umetnostjo.
Ključne besede: montessori, Maria Montessori, Edgar Willems, pedagoška glasbena načela, glasbeni pristopi, predšolsko obdobje
Objavljeno v DKUM: 05.02.2021; Ogledov: 381; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

7.
Glasba in gibanje: razvoj ritmičnih sposobnosti predšolskih otrok v vrtcih montessori
Maruša Mavrič, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo obravnavali področje razvoja glasbenih sposobnosti s poudarkom na ritmičnih sposobnostih v povezavi z glasbenimi dejavnostmi in izhodiščem pedagoškega koncepta montessori. Želeli smo proučiti učinek glasbeno-gibalnih dejavnosti po konceptu pedagogike montessori na razvoj glasbenih sposobnosti predšolskih otrok iz vrtca montessori. Na podlagi relevantne literature s področja gibanja ob glasbi po konceptu pedagogike montessori smo oblikovali dva eksperimentalna programa. Zanimalo nas je, kakšen bo učinek teh programov in ali bodo otroci teh dveh eksperimentalnih skupin bolje razvili ritmične sposobnosti kot kontrolna skupina ter kakšne bodo razlike med napredki skupin. Uporabili smo neslučajnostni namenski vzorec 59 predšolskih otrok druge starostne skupine iz treh enot vrtca montessori iz osrednjeslovenske regije ter za potrebe raziskave prilagodili tri teste ritmičnih sposobnosti, ki smo jih povzeli po že oblikovanih testih. Najprej smo s testiranjem razvitosti ritmičnih sposobnosti v začetnem stanju ugotovili, da med skupinami ni statistično pomembnih razlik, nato sta obe eksperimentalni skupini tri mesece po trikrat tedensko izvajali eksperimentalna programa. Po koncu eksperimenta smo ponovili testiranje in zaznali statistično pomembne razlike med skupinami v razvitosti ritmičnih sposobnosti. Izvajanje obeh eksperimentalnih programov je imelo pozitiven učinek na razvoj ritmičnih sposobnosti predšolskih otrok; največji učinek smo opazili pri eksperimentalni skupini 1, pri kontrolni skupini pa učinka neaktivnosti nismo zaznali.
Ključne besede: glasbene sposobnosti, ritmične sposobnosti, glasbeno-gibalne dejavnosti, pedagogika montessori
Objavljeno v DKUM: 28.07.2020; Ogledov: 616; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

8.
Pomen opazovanja v montessori okolju za presojo napredka pri otroku
Lara Medved, 2019, diplomsko delo

Opis: Opazovanje v montessori okolju je ključnega pomena za spremljanje otrokovega razvoja in napredka. Le z dobro načrtovanim in natančnim opazovanjem lahko otroku pomagamo, da se razvije in odraste v samostojno osebo in tako usvoji spretnosti in sposobnosti značilne za svojo starost. Diplomsko delo z naslovom Pomen opazovanja v montessori okolju za presojo napredka pri otroku je sestavljeno iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili pedagogiko montessori in vse njene značilnosti. V empiričnem delu smo raziskali kakšna je dobra priprava na opazovanje otrok, prav tako smo preučili, kateri dejavniki vplivajo na spretnosti in sposobnosti pri otrocih. Preučili pa smo tudi, kako starost vpliva na samostojnost otrok. V praktičnem delu smo našo pozornost posvetili opazovanju otrok in skozi čas opazovanja preučevali napredek otrok na posameznih področjih razvoja. Rezultati kažejo na to, da se je na dobro opazovanje treba dobro pripraviti, otroke ves čas budno opazovati, spremljati in spodbujati ter jih podpirati pri samostojnosti, le na tak način bomo otrokom lahko pomagali do te mere, da bodo otroci zmožni sami opravit določeno spretnost ali sposobnost na samostojen način.
Ključne besede: montessori okolje, montessori pedagogika, predšolsko obdobje, otrok, opazovanje
Objavljeno v DKUM: 17.12.2019; Ogledov: 1049; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

9.
Poučevanje tujih jezikov v montessori in waldorfskih šolah ter v vrtcih v Sloveniji
Mateja Jošt Kodrun, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se posveča alternativnim šolam in vrtcem v Sloveniji na primeru pristopov montessori in waldorf. Ti dve vrsti šol, ki so ju običajno ustanovili starši, postajata v Sloveniji v zadnjih letih vedno bolj priljubljeni. Namen magistrskega dela ju je primerjati in analizirati, torej podrobneje preučiti filozofiji waldorf in montessori šol, njun položaj v svetu in v Sloveniji ter znotraj tega njuno poučevanje tujih jezikov. V nadaljevanju magistrskega dela sledi opis izobraževanja za učitelje pri enem in pri drugem sistemu, torej waldorf in montessori. Navajamo tudi, kdo so znane osebnosti obeh šol in kaj o njuni teoriji, razlikah in podobnostih ter primerjavi z ustaljenim šolskim sistemom ugotavljajo mednarodne in domače raziskave. Sledi opis organiziranosti teh šol in vrtcev v Sloveniji. V empiričnem delu se ukvarjamo s podobnostmi in razlikami obeh šol. Skušamo odgovoriti na vprašanje, kakšno vlogo igrajo te alternativne šole v našem šolskem sistemu. Primerjalno opišemo tudi učne načrte obeh šol s poudarkom na področju poučevanja tujih jezikov. S pomočjo intervjujev in opazovanj pouka tujega jezika skušamo predstaviti sliko realnega šolskega življenja v teh alternativnih šolah.
Ključne besede: montessori šole, waldorfske šole, montessori vrtci, waldorfski vrtci, poučevanje tujih jezikov, Maria Montessori, Rudolf Steiner
Objavljeno v DKUM: 12.12.2019; Ogledov: 681; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

10.
Nekatere značilnosti pouka matematike po pedagoških načelih pedagogike Montessori
Janja Feužer, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu analiziramo nekatere značilnosti pouka matematike po pedagoških načelih pedagogike Montessori in predstavimo, kakšen odnos imajo učenci osnovne šole Montessori do pouka matematike. Magistrsko delo je razčlenjeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu najprej predstavimo Mario Montessori, ki je z opazovanjem otrok začela spreminjati pogled na vzgojo, šolo in učenje ter razvila novo metodo poučevanja, metodo Montessorijeve. Spoznamo se z omenjeno metodo, s principi, ki so temeljni za vzgojo po metodi Montessori, spoznamo temelje pedagogike Montessori, kjer so otrok, odrasli in okolje med seboj enakovredno povezani. V nadaljevanju predstavimo delovanje osnovne šole Montessori. Posebno pozornost namenimo pedagogiki Montessori pri matematiki in primerjamo učna načrta javne osnovne šole in osnovne šole Montessori ter predstavimo razvojne materiale s področja matematike na predšolski stopnji, 1. in 2. triadi. Zadnji del teoretičnega dela namenimo predstavitvi nekaterih prednosti in omejitev pedagogike Montessori in iščemo podobnosti in razlike med konstruktivističnim načinom poučevanja z načinom poučevanja po metodi Montessori. V empiričnem delu analiziramo in interpretiramo rezultate opazovanja pouka, ki je bilo izvedeno med učenci druge in tretje triade (od četrtega do devetega razreda) osnovne šole Montessori. Zanimale so nas aktivnosti učitelja v splošnem in posebej med samostojnim delom učencev, aktivnosti učencev v splošnem in posebej med njihovim samostojnim delom, v kolikšni meri je prisotno medvrstniško učenje in kakšen je odnos učencev do pouka matematike.
Ključne besede: pedagogika Montessori, posebna pedagoška načela, pouk matematike, razvojni materiali, odnos učencev do matematike
Objavljeno v DKUM: 12.12.2019; Ogledov: 951; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (3,70 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici