| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 26
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Vpliv podnebnih sprememb na kmetijske kulture v Evropi
Aleš Zver, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Vpliv podnebnih sprememb na kmetijske kulture v Evropi smo izdelali z namenom, da ocenimo, kam peljejo podnebne spremembe na področju kmetijstva v Evropi. Ugotavljamo, da imajo podnebne spremembe tako negativne kot pozitivne posledice za kmetijstvo, hkrati pa sama kmetijska dejavnost lahko vpliva na spreminjanje podnebja. S tremi različnimi globalnimi podnebnimi modeli (CC, HE in MP), v sklopu katerih smo obravnavali tri različne scenarije (RCP2.6, RCP4.5 in RCP8.5), ter s pomočjo geografskega informacijskega sistema, smo izdelali karte, ki nakazujejo trend spreminjanja podnebnih pogojev za izbrane kmetijske kulture v 2. polovici 21. stoletja. Ugotovili smo, da bi se lahko povprečne letne temperature po najbolj pesimističnem scenariju (RCP8.5) na posameznih območjih v Evropi dvignile tudi za več kot 5 °C. Za analizo smo izbrali najbolj tradicionalne oz. specifične kmetijske kulture v Evropi, to so pšenica [Triticum aestivum L.], koruza [Zea Mays L.], krompir [Solanum tuberosum L.] in oljka [Olea europaea L.]. Na podlagi bioklimatskih lastnosti za posamezno kulturo smo izdelali karte, ki prikazujejo podnebno ustreznost za pridelavo izbrane kulture v 2. polovici 21. stoletja. Ugotovili smo, da se bo ustreznost za pridelavo izbranih kmetijskih kultur v prihodnosti ob obravnavanih podnebnih trendih v splošnem pomikala v višje geografske širine in nadmorske višine. Na podlagi rezultatov podnebne ustreznosti smo analizo nekoliko poglobili s pomočjo metode CVA (Change Vector Analysis) in tako ugotavljali, na katerih območjih v Evropi bo v prihodnosti imela temperatura zraka in na katerih spremenjena količina padavin večji pomen pri spreminjanju podnebne ustreznosti za pridelavo oz. gojenje izbranih kmetijskih kultur.
Keywords: evropska kmetijska politika, globalni podnebni modeli, podnebne spremembe, podnebna ustreznost, kmetijske kulture, RCP
Published in DKUM: 27.08.2019; Views: 2914; Downloads: 362
.pdf Full text (6,44 MB)

2.
Kultura in motivacija na delovnem mestu na primeru dveh držav
Metod Škerget, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo predstavili dva zelo pomembna pojma, ki sta ključna za dobro delovanje podjetja in njegovih zaposlenih. V prvem delu, ki je bil teoretičen, smo predstavili pojma kultura in motivacija ter državi, v katerih je potekala raziskava – Slovenijo in Španijo. V sklopu kulture smo opredelili kulturo, njeno vlogo, ravni kulture, razvrščanje nacionalnih kultur, kulturni šok, dimenzijo in sestavo kulture. V sklopu motivacije pa smo opredelili motivacijo samo, vrste motivov, motivacijsko strukturo in modele, lestvico delovnih motivov, motivacijske dejavnike in kako uničiti motivacijo. V sklopu predstavitve držav pa smo se osredotočili predvsem na njune poslovne običaje, gospodarstvo, prebivalstvo in državno ureditev. V drugem, empiričnem delu, pa smo s pomočjo anketnega vprašalnika naredili raziskavo in skušali ugotoviti, kateri so najučinkovitejši motivacijski dejavniki na delovnem mestu v Španiji in Sloveniji. Izpostavili smo najučinkovitejše dejavnike, ki vplivajo na motivacijo zaposlenih. Na podlagi pridobljenih anketnih vprašalnikov smo naredili analizo podatkov s pomočjo programa IBM SPSS Statistics. Analizirali smo vsak dejavnik posamezno in naredili primerjavo med državama. Rezultate, ki smo jih pridobili, smo nato povzeli in zapisali naše ugotovitve. Rezultate smo prikazali tudi grafično, in sicer s prej omenjenim programom. Z rezultati lahko podjetje izboljša motiviranje svojih zaposlenih. Dandanes se vedno več organizacij zaveda, kako pomembna sta kultura, v kateri podjetje posluje, in motivacija na delovnem mestu. Če v podjetju ne poznajo kulture, v kateri poslujejo, lahko nehote pride do veliko napačnih odločitev pri poslovanju. Prav tako morajo v podjetju poznati tujo kulturo, če želijo uspešno motivirati svoje zaposlene, saj lahko napačni načini motiviranja povzročijo demotivacijo pri zaposlenih. Zelo pomembno je, da imamo na delovnem mestu zadovoljnega in motiviranega zaposlenega. To bi moral biti eden izmed glavnih ciljev vsakega podjetja. Zadovoljen in motiviran delavec bo bolj predan podjetju in bo bolje opravljal svoje delo, kar se bo kazalo v uspešnosti podjetja.
Keywords: Kultura, ravni kulture, dimenzije kulture, sestavine kulture, kulturni šok, motivacija, vrste motivov, motivacijska struktura, motivacijski modeli, motivacijski dejavniki, anketni vprašalnik, Slovenija, Španija.
Published in DKUM: 07.07.2017; Views: 1348; Downloads: 309
.pdf Full text (2,54 MB)

3.
POSLOVNO KOMUNICIRANJE V MEDNARODNEM OKOLJU
Uroš Vidali, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V prvem delu diplomske naloge sta splošno predstavljena kultura in proces komunikacije. Zaradi velikega števila raziskovalcev na tem področju obstajajo različne opredelitve pojma kultura in njegovih dimenzij. Predstavljenih je nekaj vodilnih avtorjev, njihovih modelov in definicij. Krajše poglavje je namenjeno tudi medkulturni komunikaciji, ki je ena izmed osnov za uspešnost v mednarodnem poslovanju. V nadaljevanju diplomskega dela je v ospredju poslovna komunikacija v mednarodnem okolju. Kot primeri so izbrane Nemčija, Italija in Japonska. Za vsako državo so predstavljeni parametri, napotki in nasveti za poslovneže, ki vstopajo v mednarodni svet poslovanja in komuniciranja.
Keywords: kultura, modeli kulture, komunikacija, medkulturna komunikacija, poslovna etiketa, mednarodno poslovanje
Published in DKUM: 08.09.2016; Views: 2869; Downloads: 475
.pdf Full text (1,16 MB)

4.
IZBOLJŠANJE ORGANIZACIJSKE KULTURE V PODJETJU
Andreja Tominc Voh, 2015, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu obravnavamo organizacijsko kulturo, s katero se odražajo zgrajeni odnosi, vrednote in cilji vsakega poslovnega subjekta, kakor tudi vsaka aktivnost, sprememba ali vedenje v organizaciji. Magistrsko delo je razdeljeno na uvodni, teoretični, empirični in sklepni del. Teoretični del zajema drugo in tretje poglavje, empirični oziroma raziskovalni del pa je predstavljen v četrtem poglavju. V uvodnem delu, prvem poglavju magistrske naloge, predstavimo opredelitev področja in opis problema, namen, cilje, raziskovalne hipoteze in predvidene metode raziskovanja organizacijske kulture v podjetju. V drugem poglavju so predstavljena izhodišča za obravnavo organizacijske kulture, predstavljene so splošne in specifične opredelitve ter funkcije organizacijske kulture. V nadaljevanju drugega poglavja so predstavljeni elementi organizacijske kulture, s pomočjo katerih lahko analiziramo organizacijsko kulturo na njeni pojavni ravni. Tretje poglavje teoretičnega dela govori o modelih organizacijske kulture. Predstavljena so izhodišča za obravnavo tipologije kulture in vloga le-te za razumevanje organizacijske kulture. Glavno besedo namenjamo dvema modeloma, s katerima je bila opravljena empirična raziskava organizacijske kulture v podjetju, to sta model konkurenčnih vrednosti Camerona in Quinna ter model za razumevanje organizacijske kulture podjetja McKinsey 7S. V empiričnem delu, četrtem poglavju magistrske naloge, so predstavljena izhodišča za obravnavo organizacijske kulture v podjetju, v katerem je bila izvedena raziskava. Osrednji del predstavlja analiza raziskave sedanjega in želenega stanja organizacijske kulture v izbranem podjetju. Na osnovi izsledkov analize so podani predlogi in priporočila vodstvu za izboljšanje organizacijske kulture. V sklepnem delu, petem poglavju magistrske naloge, so izpostavljene temeljne ugotovitve analize organizacijske kulture v podjetju in podani odprti problemi kot izzivi za prihodnost. Organizacijska kultura v podjetju zahteva neprestane izboljšave, zato je potrebno zastarelo mišljenje nadomestiti z vrednotami, kot so pozitivni osebnostni razvoj zaposlenih, stalno izobraževanje, izmenjavanje znanja, boljša komunikacija med zaposlenimi, vključevanje sodelavcev v procese podjetja in skrb za poznavanje strategije ter ciljev podjetja. Navedeno je potrebno, da podjetje ostane vitalno tekom časa in da ga povezuje organizacijska kultura na visoki ravni zavedanja vseh zaposlenih.
Keywords: organizacijska kultura, elementi organizacijske kulture, tipologije organizacijske kulture, modeli organizacijske kulture, model McKinsey 7-S, model Cameron Quinn, merilni instrument OCAI
Published in DKUM: 27.10.2015; Views: 2216; Downloads: 346
.pdf Full text (2,13 MB)

5.
6.
7.
8.
9.
10.
Search done in 12.61 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica