| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1023
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Matematični modeli izrabe časa kot orodje za preučevanje antropologije časa
Špela Tertinek, 2021, magistrsko delo

Opis: Srečevanje s problemom razporejanja časa je vedno bolj razširjeno, hkrati pa povsem osredotočeno na posameznika, zato moramo biti pozorni na različne vidike človekove izkušnje. V tem magistrskem delu predstavimo ključne teorije antropološkega časa in jih povežemo z matematičnimi modeli izrabe časa. V prvem delu predstavimo sociološki in antropološki pogled na čas ter vidike posameznih antropologov. Nato postavimo povezavo med antropologijo in teorijo umetne inteligence z univerzalnim modelom procesa ter prikažemo reševanje dileme protislovja humanističnih relativizmov. Ključna ugotovitev tega dela je, da imamo znotraj znanosti, ki naj bi imela enoten pogled na svet, tri različne poglede na čas -- fizikalni pogled, ki čas razume kot dimenzijo, ekonomski pogled, ki čas razume kot vir, dobrino in antropološko sociološki pogled, ki čas razume kot ontologijo. Nazadnje opredelimo matematične osnove in opišemo matematični model izrabe časa ter predstavimo rezultate simulacij modela. Ugotovili smo, da lahko teorije antropologije časa povežemo z matematičnimi modeli izrabe časa s pomočjo univerzalnega modela procesa. Za posameznika to pomeni, da lahko s pomočjo ustrezne subjektivne ontologije vpliva na svoje dojemanje časa, s pomočjo prilagajanja aktivnosti pa lahko vpliva tudi na svoje občutje pri doživljanju časa. Na nizkih stopnjah učljivosti ob tem prevladuje apatija na vseh ravneh strasti in vztrajnosti, z naraščajočo zmožnostjo učenja pa lahko opazujemo prehod v zanos, ki je psihološko optimalna izraba časa.
Ključne besede: Antropologija časa, Univerzalni model procesa, Modeli izrabe časa.
Objavljeno: 16.11.2021; Ogledov: 65; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

2.
Licenčna pogodba v teoriji in praksi
Jon Bonajo, 2021, diplomsko delo

Opis: Danes si poslovanja podjetja brez strojne in programske opreme sploh ne moremo več predstavljati. Podjetja vedno bolj intenzivno investirajo v digitalizacijo poslovanja, saj se zavedajo njenega pomena pri zagotavljanju konkurenčne prednosti. Zaradi ogromnega povpraševanja po inovativni programski opremi, se je na trgu znatno povečalo tudi število programerskih podjetji. Zavedati se moramo, da je programska koda zelo zahtevna za napisati in zelo enostavna za kopiranje. To je tudi razlog, da podjetja vedno več pozornosti namenjajo licenčnim pogodbam, kot učinkovitemu sredstvu pri zaščiti intelektualne lastnine, predvsem avtorskih pravic in patentov. Obstaja več različnih tipov kot tudi modelov licenčnih pogodb, zato je za dajalca licence ključno, da analizira vse možnosti in zavzame pravo strategijo distribucije svojega produkta.
Ključne besede: Licenčna pogodba, programska oprema, licenčni modeli, patent, avtorske pravice.
Objavljeno: 09.11.2021; Ogledov: 45; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (651,79 KB)

3.
Vpliv informacijskih tehnologij na trajnostno uspešnost organizacij
Doroteja Vidmar, 2021, doktorska disertacija

Opis: Organizacije se v današnjem času spopadajo z zahtevami po hitrih prilagoditvah poslovanja, ki prihajajo s strani njihovih strank, poslovnih partnerjev, konkurentov in s strani zakonodaje. Tako digitalna kot trajnostna preobrazba sta v zadnjih letih postali nujni strateški usmeritvi, ki se ju organizacije poslužujejo z namenom dolgoročnega preživetja in izboljšanja konkurenčne prednosti. Predstavljena raziskava prikazuje, da je trajnostni in digitalizacijski vidik sprememb, ki se v organizacijah odvijajo sočasno, mogoče integrirati. Povezava je prikazana v interdisciplinarnem raziskovalnem modelu, ki povezuje področja informacijskih sistemov, poslovnih modelov in trajnostnega razvoja. V okviru raziskave smo izvedli intervjuje in anketiranje v malih, srednje velikih in velikih organizacijah v Sloveniji. Raziskali smo, kateri dejavniki informacijskih tehnologij, organizacijski dejavniki in dejavniki poslovnega okolja vplivajo na spremembe, uvedene v poslovni model, s poudarkom na digitalizaciji poslovnega modela. Prav tako smo se osredotočili na vpliv sprememb poslovnega modela na tri sestavine trajnostne uspešnosti: finančno, okoljsko in družbeno. Gre za prvo tovrstno integracijo raziskovalnih področij informacijskih sistemov, poslovnih modelov in trajnostnega razvoja. Izsledki raziskave ponujajo globlji vpogled v spremembe, ki se v organizacijah odvijajo pod vplivom informacijskih tehnologij ter organizacijskega in poslovnega okolja. Rezultati raziskave so zanimivi tako za deležnike v organizacijah kot za raziskovalce, ki iščejo nove načine za spodbujanje trajnostnega razvoja in digitalizacije v organizacijah.
Ključne besede: informacijske tehnologije, IT, IS, poslovni modeli, trajnostna uspešnost
Objavljeno: 03.11.2021; Ogledov: 84; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (3,23 MB)

4.
Uporaba nevronskih jezikovnih modelov za prepoznavanje imenskih entitet iz nestrukturiranih dokumentov
Urban Knupleš, 2021, diplomsko delo

Opis: Nestrukturirani dokumenti zajemajo informacije v oblikah in postavitvah, ki se lahko od enega primerka do drugega razlikujejo, kar lahko oteži in podraži nalogo pridobivanja informacij. Kot rešitev se je v zadnjih letih za razumevanje dokumentov na področju dokumentne inteligence pričela uporaba nevronskih jezikovnih modelov, usposobljenih na učnih množicah dokumentov. V diplomskem delu za pridobivanje informacij iz skeniranih trgovinskih računov uporabljamo prehodno učeni nevronski jezikovni model, zgrajen iz transformatorjev. Model je natančno učen z uporabo učne množice SROIE za izluščitev štirih kategorij, tj. imen in naslovov trgovin, datumov in skupnih cen. Za pridobivanje informacij smo uporabili prepoznavo imenskih entitet. Za primerjavo izvajamo poskuse s spreminjanem hiperparametrov modela. S spremembo nevronskega jezikovnega modela smo pri poskusih dosegli največjo natančnost klasifikacije: 96,7 %.
Ključne besede: Dokumentna inteligenca, obdelava naravnih jezikov, prepoznava imenskih entitet, jezikovni modeli, transformatorji
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 83; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

5.
Trendi temperatur na Balkanu med letoma 1961 in 2018 ter ocena temperaturnih sprememb v obdobju 2021-2100
Patricija Tjukajev, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo proučevali trende temperatur na Balkanu za obdobje med letoma 1961 in 2100. Z obstoječo literaturo smo definirali območje Balkana, pojasnili pojem podnebnih sprememb in raziskali, kako se je podnebje tukaj spreminjalo v preteklosti ter kakšne so bile posledice. S podatki, pridobljenimi na spletni klimatološki podatkovni bazi, smo v programu QGIS kartografsko prikazali razlike, nastale v preteklosti in z upoštevanjem dveh podnebnih modelov predstavili predvidevanja za temperaturne spremembe do konca 21. stoletja. V programu ArcGis smo na podlagi preteklih temperaturnih sprememb in prihodnjih napovedi izračunali trende, ki so nam prikazali intenzivnost naraščanja temperatur po Balkanu. Ugotovili smo, da se večina regij na Balkanu segreva od leta 1961 in se bo segrevala v nadaljnje. Po scenariju SSP1-2.6 naj bi se naraščanje temperatur pričelo umirjati po letu 2080, na nekaterih predelih pa naj bi temperature celo nazadovale. Scenarij SSP3-7.0 z bolj pesimističnimi napovedmi predpostavlja visoko naraščanje temperatur vse do leta 2100. Najvišji skoki temperatur so bili in bodo v prihodnje zabeleženi v poletnih mesecih, medtem ko so najnižji porasti temperatur predvideni za jesenske mesece. Dosedanji in prihodnji trendi kažejo na višji porast temperatur v notranjosti Balkanskega polotoka, medtem ko naj bi se obalni predeli segrevali manj. Dolgoročno naj bi to privedlo do manjših temperaturnih razlik med obalnimi in kontinentalnimi deli Balkana.
Ključne besede: podnebje, temperaturne spremembe, Balkan, podnebni modeli, globalno segrevanje
Objavljeno: 01.10.2021; Ogledov: 125; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (5,11 MB)

6.
VPLIV PROBIOTIČNIH BAKTERIJ IZ RODU LACTOBACILLUS NA IZRAŽANJE GENOV SGLT1 IN GLUT2 V FUNKCIONALNIH CELIČNIH MODELIH ČREVESNEGA EPITELIJA
Maša Primec, 2020, doktorska disertacija

Opis: VPLIV PROBIOTIČNIH BAKTERIJ IZ RODU LACTOBACILLUS NA IZRAŽANJE GENOV SGLT1 IN GLUT2 V FUNKCIONALNIH CELIČNIH MODELIH ČREVESNEGA EPITELIJA SPLOŠNO: Ohranjanje zdravja je odvisno od sožitja med gostiteljevim organizmom in mikrobioto. Probiotične bakterije (probiotiki) so živi mikroorganizmi, ki ob zaužitju v zadostnih količinah vplivajo blagodejno na zdravje gostitelja. Že zgodnje raziskave so temeljile na proučevanju probiotičnih prehranskih lastnosti, ki ob zaužitju prispevajo tudi k strukturni spremembi črevesne mikrobiote in s tem med drugim vplivajo na stanje telesne presnove in njeno homeostazo. Ohranjanje homeostaze v telesu je tako ključnega pomena in se odraža na vseh nivojih, tudi na nivoju glukoze, ki predstavlja nujno gorivo za normalno delovanje celice. Kljub številnim kliničnim študijam, ki prikazujejo vplive različnih probiotikov na nivo glukoze in njeno homeostazo, je poznavanje točnega mehanizma njihovega delovanja še vedno skromno. CILJI: Cilji doktorske disertacije so bili ugotoviti, ali kateri izmed izbranih probiotičnih sevov, to so Lactobacillus plantarum PCS 20 (PCS 20), Lactobacillus plantarum PCS 26 (PCS 26), Lactobacillus rhamnosus GG ATCC 53103 (LGG) in Lactobacillus acidophilus ATCC 4356 (L. acidophilus), vpliva na izražanje genov SGLT1 in/ali GLUT2, kot tudi, ali kateri izmed izbranih probiotičnih sevov iz rodu Lactobacillus vpliva na spremenjeno količino prehoda glukoze skozi črevesne epitelijske celice (transepitelijski transport) v prašičjem in humanem funkcionalnem celičnem modelu. METODE: Črevesna celična linija nekarcinogenega izvora (CLAB) in humana črevesna celična linija karcinogenega izvora Caco2 (ATCC HTB-37) (Caco2) sta bili izpostavljeni probiotičnim sevom PCS 20, PCS 26, LGG in L. acidophilus. Učinek probiotičnih sevov je bil določen z merjenjem transkripcije in translacije genov SGLT1 in GLUT2 v celicah. Morebitna raznolikost med vplivi probiotičnih sevov je bila nadalje ocenjena z merjenjem transepitelijskega transporta glukoze po gojenju celic na mikroporoznih membranah. REZULTATI: Spremembe v transkripciji in izražanju genov SGLT1 in GLUT2 so bile različne glede na probiotični sev in/ali celično linijo. V celični liniji CLAB je dodatek LGG statistično značilno najbolj povečal transkripcijo gena SGLT1, medtem ko je dodatek PCS 26 statistično značilno najbolj zmanjšal transkripcijo gena GLUT2, kar se je odražalo tudi na proteinski ravni. V celični liniji Caco2 je vpliv vseh testiranih sevov pokazal tendenco k zmanjšanju transkripcije in izražanja gena GLUT2, pri čemer je sev L. acidophilus najučinkoviteje znižal raven proteina GLUT2. Statistično značilne spremembe na molekularni in proteinski ravni GLUT2 pri kombinacijah PCS 26/CLAB in L. acidophilus/Caco2 je spremljalo tudi značilno znižanje hitrosti transepitelijskega transporta glukoze. ZAKLJUČEK: Naša študija in vitro je izpostavila nekatere probiotične seve rodu Lactobacillus kot potencialne kandidate pri uravnavanju izražanja glukoznih prenašalcev in posledično pri uravnavanju transepitelijskega transporta glukoze v črevesnih epitelijskih celicah. Specifični probiotični sevi Lactobacillus lahko zmanjšajo transkripcijo in izražanje prenašalcev glukoze v črevesnih epitelijskih celicah ter s tem hitrost absorpcije glukoze iz hrane. Zmanjšana celokupna absorpcija glukoze iz črevesja kot posledica uporabe probiotičnega prehranskega dodatka bi lahko koristila v podpornem zdravljenju vseh patoloških stanj, povezanih s homeostazo glukoze. Nova dognanja bi tako prispevala k izboljšanju vodenja omenjenih patoloških stanj in tudi h kakovosti življenja pacientov.
Ključne besede: Lactobacillus, celični modeli, SGLT1, GLUT2, glukoza
Objavljeno: 20.05.2021; Ogledov: 274; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (4,19 MB)

7.
Management zalog v proizvodnem podjetju x
Nataša Galun, 2020, magistrsko delo

Opis: Management zalog pomeni ves sistematičen proces naročanja, skladiščenja ter odpremo materialov in proizvodov. Namen je doseči pravšnje količine naročanja zalog, pravšnje količine hranjenja zalog v skladiščih, na pravih mestih v procesu proizvodnje, ob najbolj primernem času in po najbolj ugodnih cenah. Za dosego tega cilja mora biti nadzor zalog čim bolj točno in dosledno voden. Za podjetja so zelo pomembne vse ravni zalog, saj količine zalog v hrambi pomenijo za podjetja vedno tudi strošek, ki direktno učinkuje na uspešnost podjetij. Podjetja si zato prizadevajo za optimalne količine zalog. V magistrskem delu obravnavamo zaloge s poudarkom na optimizaciji zalog. Ključna ugotovitev je, da z vidika nemotene proizvodnje ter zadovoljevanja povpraševanja s strani kupcev, težijo podjetja k čim večjim, tj. zadostnim ali nepresahljivim, zalogam, z vidika stroškov pa k čim manjšim zalogam. A zadovoljitev obeh ciljev zmorejo uresničiti le optimalne zaloge. Stroški imajo nadvse pomembno mesto pri določanju količine zalog. V magistrski nalogi smo podrobneje predstavili te stroške, ki jih povzročajo zaloge. To so stroški skladiščenja, stroški naročanja in stroški nezadovoljenega povpraševanja. Magistrsko delo je zasnovano iz teoretičnega in praktičnega dela. V uvodnem delu smo si zastavili dve hipotezi. Prvo hipotezo smo preverjali že v teoretičnem delu naloge. Druga hipoteza je sestavljena iz štirih podhipotez, ki pa smo jih preverjali v praktičnem delu naloge. Teoretični del gradita dva sklopa. V prvem sklopu smo na začetku zapisali definicije zalog različnih avtorjev. Podrobneje smo opredelili namen zalog. V nadaljevanju smo predstavili tudi vrste zalog glede na pojavno obliko, stopnjo dokončanosti v proizvodnem procesu, funkcijo zalog in velikost zalog. V drugem sklopu teoretičnega dela smo se osredotočili na pojem optimizacija zalog, kar je osrednja tema magistrskega dela. Na začetku smo opisali stroške, ki nastanejo pri upravljanju zalog. Zatem pa so podrobneje opisani optimizacijski modeli zalog. To so osnovni model zalog, model zalog pri količinskih popustih in model zalog pri postopnih dobavah. Opisali smo tudi management zalog pri negotovem povpraševanju in politiko naročanja za zadovoljevanje negotovega sezonskega povpraševanja. Praktičen del v uvodu zajema kratko predstavitev proizvodnega podjetja X. Nadalje smo, na podlagi štirih izbranih artiklov, s pomočjo izbranih modelov, ki smo jih predstavili v teoretičnem delu, preverili, ali proizvodno podjetje X vodi optimalno politiko zalog. Na podlagi dobljenih rezultatov smo sproti presojali, ali vsako podhipotezo sprejmemo ali ovržemo. Z optimizacijo zalog smo iz zaupanih podatkov za leto 2018 za izbrane štiri artikle (hidravlično olje, kratka majica v velikosti L, lamelni brus, papirnata brisača) ugotovili, da proizvodno podjetje X ne vodi optimalne politike zalog. V sklepu magistrske naloge smo zapisali spoznanja in ugotovitve iz obeh delov, teoretičnega in praktičnega.
Ključne besede: zaloga, vrste zalog, optimizacija zalog, stroški zalog, optimizacijski modeli zalog
Objavljeno: 13.04.2021; Ogledov: 160; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

8.
Zasnova e-platforme za dostavo hrane v makedoniji
Damjan Radev, 2020, diplomsko delo

Opis: Živimo v 21. stoletje, tehnologija se hitro spreminja kako v poslovnem svetu tako v vsakdanjo življenje človeka, vsak dan vidimo novo aplikacijo ki izboljša našega življenja. Podjetja imajo za zadatek slediti spremembe če želijo ostati pomembni. Danes je zelo težko si predstavljat življenje brez uporabe računalnika, če bi Internet prenehal obstajati svet bo zašel v krizo. Vključevanja e poslovanja v poslovem svetu se bo zvišalo še več v prihodnosti, ker se je do danes to prikazalo kot ključni dejavnik zvišanju produktivnosti podjetja. Namen diplomskega dela, je predstaviti kakšno vlogo ima e-poslovanje v način komuniciranja med podjetji ki ponujajo hrano in stranke ki si želijo hiter ter lažji dostop do njej. Bomo predstavili zasnovo ter izdelavo aplikacijo ki povezuje stranke do restavracije, ter pomaga pri procesu naročanja, dostop ter dostavo izdelke.
Ključne besede: e-poslovanje, e-trgovina, spletna aplikacija, tehnologije komuniciranja, uvajanje e-poslovanja, vrste e-poslovanja, modeli e-poslovanja, uber-eats, zomato, ehrana, spletno naročanje, koncept e-poslovanja, B2B, B2C, C2C, B2G, C2G, G2G
Objavljeno: 24.03.2021; Ogledov: 234; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

9.
Vpliv mehkih faktorjev na kakovost programske opreme
Petar Stojkovski, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu bomo najprej razvrstili oz. kategorizirali dejavnike, ki vplivajo na učinkovitost programske opreme, potem jih bomo opredelili in utemeljili njihov vpliv na oblikovanje in kakovost programske opreme glede na uporabljeni model kot npr. McCall, Boehm, CMM, FURPS, Dromey, ISO itd. Prav tako bomo primerjali modele življenjskega cikla in opazovali vpliv mehkih faktorjev na kakovost programske opreme. Posebno pozornost bomo posvetili agilni metodologiji. Ugotovitve te študije namreč kažejo, da so mehki faktorji zelo pomembni pri kakovosti programske opreme in jim moramo v prihodnje posvetiti več pozornosti.
Ključne besede: mehki faktorji, trdi faktorji, kakovost, programska oprema, upravljanje, modeli kakovosti
Objavljeno: 16.02.2021; Ogledov: 207; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

10.
Vpliv bodočega podnebja na uspevanje oljke ( Olea europea ) na vzhodni jadranski obali (Slovenija, Hrvaška)
Iztok Lorenčič, 2019, magistrsko delo

Opis: Povzetek V okolju delujejo številni dejavniki, ki vplivajo na življenjske procese in razvoj oljke. Pomembni dejavniki, ki oblikujejo podnebne razmere okolja so temperatura, voda (padavine in vlaga v ozračju in tleh), svetloba in vetrovi. Oljka je rastlina sredozemskega podnebja, za katero so značilne mile zime in topla in suha poletja. Spremljanje podnebnih razmer, ki ustrezajo oljki, pa je bistvenega pomena pri preučevanju možnosti njene razširjenosti. Oljčna pridelava je ranljiv kmetijski sistem, ki je primeren za študij prilagodljivost na podnebne spremembe zaradi dolge življenjske dobe oljčnega drevesa, njegove občutljivosti na sušo in visoke temperature in vse večje vloge oljčnih nasadov, ki jih imajo v gospodarstvu v sredozemskih območjih. V Sredozemlju podnebni scenariji predvidevajo povišanje povprečne temperature zraka in večje število skrajnih (ektremnih) vremenskih pojavov, predvsem pa zmanjšanje količine padavin. Oljka se bo v prihodnjih desetletjih soočala z podnebnimi spremembami v Sredozemlju in pričakovati je, da se bodo njene obdelovalne površine prilagodile v skladu predvideni klimatskimi spremembami. S pomočjo modelov smo ugotavljali, kakšna je primernost habitata za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem. S to raziskavo smo želeli ugotoviti vpliv bioklimatskih spremenljivk na razširjenost oljčnikov v Sloveniji in na Hrvaškem, oceniti in ovrednotiti bodoče podnebne pogoje za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem, zaznati variabilnost modelnih podnebnih napovedi na primeru oljčnikov in identificirati bodoča ustrezna in neustrezna območja za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem. Z uporabo programa TerrSet, bioklimatskih spremenljivk iz baze WorldClim in zbranih podatkov o pojavljanju vrste smo izdelali model razširjenosti oljk na vzhodni jadranski obali Slovenije in Hrvaške, za sedanjost in dva scenarija za leto 2070 (RCP4.5, RCP8.5). Uporabili smo modela Mahalonobis typicality (MT) in Crop Climate Suitability (CCS). Podatke o razširjenosti oljčnikov v Sloveniji smo pridobili s pomočjo podatkov o rabi tal za leto 2016, ki so dostopni na spletnem portalu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za podatke o pojavljanju vrste na Hrvaškem pa smo uporabili karto zemljišč negozdnih habitatov Hrvaške (http://www.iszp.hr/gis/ 20.3.2019). Iz naših rezultatov zelo težko napovemo ali bo v prihodnosti več primernih območjii za gojenje oljk, saj modela napovedujeta precej različno stanje. Model MT napoveduje zmanjšanje površine območij z najvišjo stopnjo primernosti po obeh scenarijih, vendar se bo zelo zmanjšala tudi površina območji s najnižjo stopnjo primernosti po pesimističnem scenariju. Model CCS napoveduje širjenje primernih habitatov proti notranjosti. Ugotovimo lahko, da nam scenarija RCP4.5 in RCP8.5 kažeta precej različno sliko. Predvsem po modelu MT je razlika precej bolj opazna v severnejših predelih, kjer pa rezultati niso v skladu z našimi pričakovanji, saj se primerna območja zelo skrčijo. CCS model pa ravno nasprotno kot model MT največje razlike kaže na južnejših obalnih predelih severne Dalmacije na meji s srednjo Dalmacijo, kjer bo v prihodnosti več primernih območji in se bodo širila proti notranjosti. Dolgoročne klimatske napovedi so lahko dokaj nezanesljive, še zlasti bodoči scenariji podnebja v regionalni prostorski skali. Za natančnejše napovedi primernih habitatov za gojenje oljke bi bile potrebne bolj poglobljene analize na regionalni ravni. Prav gotovo bo oljkam v prihodnosti ustrezalo toplejše ozračje, vendar pa je problematika večplastna.
Ključne besede: Oljka (Olea europea), modeli razširjenosti vrst, potencialna razširjenost, primernost habitata, MT, CCS, klimatske spremembe, vzhodna jadranska obala.
Objavljeno: 04.02.2021; Ogledov: 177; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici