| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1065
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv podnebnih sprememb na gnezdenje obrežnih ptic
Danijel Ivajnšič, Iztok Škornik, Mitja Kaligarič, Lovrenc Lipej, 2022, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Podatki 6. poročila IPCC nakazujejo še intenzivnejši trend dviga morske gladine v drugi polovici stoletja. Piranski zaliv bi lahko bil v primeru uresničitve pesimističnih napovedi (ssp585) izpostavljen dvigu morske gladine tudi za 120 cm (v primerjavi z obdobjem 1995–2014). Nedvomno bodo zaradi tega prizadeta nizko ležeča obalna mokrišča in nanje vezani organizmi. Obrežne ptice (še posebej gnezdilke) bodo, zaradi visokega položaja v prehranjevalnem spletu obmorskih mokrišč, prvi pokazatelj okoljskih sprememb. V raziskavi obravnavamo odziv štirih vrst obrežnih ptic, kot so polojnik (Himantopus himantopus), beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus), navadna (Sterna hirundo) in mala čigra (Sternula albifrons), na dvosmerni okoljski pritisk (dvig morske gladine in širjenje antropogenih dejavnosti) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (KPSS). Oceno potencialne spremembe gnezditvene površine ptic zaradi dviga morske gladine smo izračunali na podlagi modelov razširjenosti vrst (Mahalanobisova tipičnost in Maxent). Ugotovitve kažejo, da se bosta beločeli deževnik in polojnik v KPSS kmalu soočila z zmanjšanjem potencialne gnezditvene površine, medtem ko so napovedi za obe vrsti čiger manj dramatične. Odkrit individualistični odzivi preučevanih vrst ptic na dvig morske gladine kot posledice podnebnih sprememb je lahko pomembna informacija za varstvene biologe v zavarovanih območjih, ki pripravljajo načrte za ublažitev negativnih vplivov na zavarovane habitate.
Ključne besede: obalna mokrišča, dvig morske gladine, gnezditveni vzorci, modeli razširjenosti vrst, Krajinski park Sečoveljske soline
Objavljeno v DKUM: 03.06.2024; Ogledov: 53; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (7,53 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Modeliranje podnebne ustreznosti za gojenje oljk (Olea europaea) na vzhodnem Jadranu (Slovenija, Hrvaška)
Iztok Lorenčič, Mitja Kaligarič, Daša Donša, Jaša Veno Grujić, Danijel Ivajnšič, 2022, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Pridelava oljk je ranljiv kmetijski sistem, primeren za študije vpliva podnebnih sprememb zaradi dolge življenjske dobe oljčnega drevesa, njegove občutljivosti na sušo in visoke temperature ter vse večje vloge oljčnih nasadov v gospodarstvu sredozemskih območij. S pomočjo prostorske analize smo ugotavljali, kakšna je podnebna ustreznost za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem. Ocenjujemo vpliv bioklimatskih spremenljivk na razširjenost oljčnikov na tem območju, vrednotimo prihodnje podnebne pogoje za gojenje oljk, zaznavamo variabilnost modelnih podnebnih napovedi na primeru oljčnikov in identificiramo prihodnja ustrezna in neustrezna območja za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem. Obravnavana podnebna scenarija RCP4.5 in RCP8.5, v primeru oljke, kažeta različen razvoj ustreznih površin za gojenje na raziskovanem območju. Model Mahalanobisove tipičnosti (MT) napoveduje krčenje ustreznih pogojev v severnem predelu območja. Model Podnebne ustreznosti pridelka (CCS) pa kaže največje razlike v podnebni ustreznosti za gojenje oljk na območju Dalmacije, kjer bo lahko v prihodnosti več ustreznih površin tudi v notranjosti celine. Dolgoročne podnebne napovedi so lahko na lokalnem nivoju dokaj nezanesljive. Za natančnejše napovedi ustreznih pogojev za gojenje oljke bi bile potrebne bolj poglobljene analize na regionalni ravni. Prav gotovo bo oljkam v prihodnosti ustrezalo toplejše ozračje, vendar je problematika večplastna.
Ključne besede: emisijski scenariji, modeli razširjenosti vrst, podnebna ustreznost, prostorske analize, bioklimatske spremenljivke
Objavljeno v DKUM: 03.06.2024; Ogledov: 75; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Posredovanje slabih novic onkološkim bolnikom
Mevludin Demirović, 2024, magistrsko delo

Opis: Uvod: Na onkološkem področju ima komunikacija ključno vlogo pri vzpostavitvi terapevtskega medsebojnega odnosa. V zaključni nalogi smo želeli raziskati področje posredovanja slabih novic in posledic, ki jih te puščajo na medicinskih sestrah, bolnikih in njihovih svojcih. Metode: Opisna metoda dela je bila uporabljena s poudarkom na pregledu znanstvene literature. Vključene so bile podatkovne baze PubMed, CINAHL ter Web of Science. Za prikaz poteka iskanja je bil uporabljen model PRISME. S piramidno hierarhijo dokazov smo ocenjevali moč dokazov in z JBI orodjem podali kritično oceno člankov. Rezultati: Za končno analizo je bilo izbranih 7 člankov, od tega 1 sistematični pregled in analiza, 2 analitični presečni raziskavi in 4 kvalitativne raziskave. S pomočjo tematske analize smo določili kategorije s prostimi kodami. Glavna kategorija se glasi »Posredovanje slabih novic onkološkim bolnikom«, ki je sestavljena iz »Vloga medicinske sestre pri posredovanju slabih novic v povezavi s spreminjajočimi dejavniki« in »Vloga komunikacijskih modelov pri posredovanju slabih novic«. Rezultati kažejo na korelacijo med izboljšanimi izidi zdravljenja in splošnim zadovoljstvom z uspešno komunikacijo in prilagajanjem komunikacijskih modelov na osebo. Diskusija in zaključek: Medicinska sestra ima pomembno vlogo pri posredovanju slabih novic onkološkemu bolniku, saj ga kontinuirano obravnava, vodi, podpira ter motivira skozi proces holističnega zdravljenja.
Ključne besede: komunikacijski modeli, terapevtski odnos, zdravstvena nega, onkološke medicinske sestre
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 102; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

4.
Jezikovni modeli v jezikoslovni analizi
Teodor Petrič, 2023, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: ustno sporazumevanje, jezikovni modeli, jezikovno gradivo, klasifikacija besedilnih prvin, transkripcija
Objavljeno v DKUM: 20.05.2024; Ogledov: 122; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (3,52 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Uporaba večceličnih modelov in mrežnih analiz za preučevanje kolektivne celične dinamike v Langerhansovih otočkih : doktorska disertacija po skandinavskem modelu
Marko Šterk, 2024, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji smo se osredotočili na pereča vprašanja s področja fiziologije Langerhansovih otočkov, ki igrajo ključno vlogo pri uravnavanju glukozne homeostaze v telesu. Z uporabo inovativnih računalniških tehnik smo analizirali vpliv 3D citoarhitekture otočkov na večcelično dinamiko v opazovani 2D optični rezini, vpliv inhibicije NMDA receptorjev na kolektivno dinamiko celic beta, različne subpopulacije celic beta in njihov vpliv na kolektivno dinamiko ter vpliv metabolne sklopitve celic na kompleksnost funkcionalnih omrežij. Ugotovili smo, da je pri analizi medceličnih kalcijevih valov treba upoštevati 3D citoarhitekturo Langerhansovih otočkov, saj velik delež medceličnih kalcijevih valov izvira izven opazovane optične rezine, kar vpliva na opazovano hitrost širjenja valovne fronte. Nadalje je naša analiza pokazala, da inhibicija NMDA receptorjev blagodejno vpliva na delovanje posameznih celic beta kakor tudi na njihovo kolektivno dinamiko, kar se odraža v povečani stabilnosti poteka medceličnih kalcijevih valov. Podrobna analiza subpopulacij celic beta je razkrila, da centralne celice in celice, ki sprožajo valove, igrajo ključno vlogo pri širjenju medceličnih valov in sinhronosti celic, kar je izjemnega pomena za zagotavljanje normalne fiziološke funkcije. Naši izsledki kažejo, da ti dve vrsti celic predstavljata različni subpopulaciji, ki se med seboj ne prekrivata. Poleg tega s teoretičnim raziskovanjem mehanizmov sinhronizacije celic beta podrobneje prikazujemo, da je za koordinirano aktivnost celic beta dovolj samo električna sklopitev, vendar dodatna metabolna sklopitev še dodatno okrepi sinhrono delovanje in s tem vpliva na lastnosti pridobljenih funkcionalnih omrežij, zaradi česar so ta bolj podobna tistim, ki jih opazimo v eksperimentih. Z izvedenimi raziskavami smo prispevali k razumevanju, kako je vzpostavljeno koordinirano delovanje v kolektivih celic beta, kar odpira nove možnosti za razvoj zdravil za sladkorno bolezen tipa 2.
Ključne besede: celice beta, kompleksna omrežja, diabetes tipa 2, večcelični modeli, celična dinamika
Objavljeno v DKUM: 25.04.2024; Ogledov: 182; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (39,68 MB)

6.
Alternative sistemu "just in time" za zagonska podjetja
Andrej Papler, 2024, diplomsko delo

Opis: V zadnjih letih so se pojavile velike spremembe pri poslovanju podjetij in s tem tudi pri oskrbovalnih verigah, večinoma zaradi pandemije bolezni covid-19 in kasneje tudi zaradi vojne v Ukrajini. Sistem oskrbovalnih verig »just in time« deluje v stabilnem svetu, ki pa ne obstaja vedno. Zaradi pogoste nestabilnosti smo zato v diplomskem delu poiskali alternative sistemu »just in time« za zagonska podjetja, ki smo jih utemeljili na podlagi pridobljenih teoretičnih znanj. Predstavili smo šest osnovnih modelov oskrbovalnih verig, ki bi lahko delovali kot alternative sistemu »just in time« za zagonska podjetja, nato pa smo iz teh šestih modelov razvili štiri oziroma pet svojih, ki temeljijo predvsem na krožnem modelu in ostalih trendih oskrbovalnih verig ter na lastnostih zagonskih podjetij.
Ključne besede: oskrbovalne verige, sistem "just in time", zagonska podjetja, alternativni modeli oskrbovalnih verig
Objavljeno v DKUM: 04.04.2024; Ogledov: 135; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

7.
Različni postopki formulacije in njihov vpliv na sproščanje farmacevtskih učinkovin v simuliranih telesnih tekočinah : magistrsko delo
Zala Mesec, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo želeli raziskati, ali lahko z enkapsulacijo zdravilne učinkovine (ketoprofena) v različne vrste nosilcev dosežemo njeno nadzorovano sproščanje v simuliranih telesnih tekočinah. Kot nosilce aktivnih učinkovin smo uporabili maltodekstrin, alginat, sojine proteine in polietilen glikol. Pridobljene enkapsulate smo najprej okarakterizirali z vrstičnim elektronskim mikroskopom in dobili mikrografe različnih povečav, ki so nam podali informacijo o morfoloških lastnostih produktov. Z metodo Fourierjeve transformacijske infrardeče spektroskopije smo preverili uspešnost vezave aktivne učinkovine v različne vrste nosilcev. Nato je sledilo še in vitro sproščanje zdravilne učinkovine iz polimernih nosilcev, ki je potekalo v simuliranih telesnih tekočinah. Ugotovili smo, katera formulacija je najprimernejša za doseganje nadzorovanega sproščanja v simuliranih telesnih tekočinah. Za vse pripravljene formulacije smo izrisali profile sproščanja in jim z matematičnimi modeli določili njihovo kinetiko sproščanja. Profili sproščanja posameznih formulacij so pokazali uspešno vezavo aktivne učinkovine v različne enkapsulate. V primerjavi s sproščanjem neformulirane aktivne učinkovine smo dosegli bolj nadzorovano sproščanje.
Ključne besede: ketoprofen, mikronizacija, enkapsulacija, in vitro sproščanje, matematični modeli
Objavljeno v DKUM: 03.04.2024; Ogledov: 149; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (3,99 MB)

8.
Modeli obvladovanja kakovosti programov izpopolnjevanja in usposabljanja v policiji
Damjan Žagar, Vinko Gorenak, 2006, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: policija, usposabljanje, izpopolnjevanje, programi, evalvacija, učinkovitost, modeli
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 108; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (418,03 KB)

9.
Pomen in pripravljenost prebivalcev Slovenije za sodelovanje s policijo
Emanuel Banutai, Katja Rančigaj, Branko Lobnikar, 2006, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: policija, policijsko delo v skupnosti, modeli policijske dejavnosti, sodelovanje, občani
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 93; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (470,75 KB)

10.
Primerjava podpornih vektorjev, naključnih gozdov in nevronskih mrež za napoved odziva na zdravljenje z adalimumabom pri slovenskih bolnikih s crohnovo boleznijo
Katja Nemec, 2024, magistrsko delo

Opis: Uvod: V našem magistrskem delu smo želeli ugotoviti učinkovitost metod strojnega učenja pri napovedi odziva bolnikov s Chronovo boleznijo na biološko zdravilo adalimumab. Metode: Raziskava je vključevala 88 vzorcev, ki so bili analizirani glede na genetske, klinične in mešane podatke v različnih tednih zdravljenja. Uporabljene metode, kot so naključni gozdovi (RF), podporni vektorji (SVM) in nevronske mreže (NNET), so bile evalvirane z uporabo različnih metrik natančnosti, občutljivosti in Youdenovega indeksa. Rezultati: Rezultati kažejo, da je metoda RF najboljša na mešanih podatkih, SVM izstopa pri kliničnih, medtem ko NNET in RF dosegata najboljše rezultate na genetskih podatkih v različnih obdobjih zdravljenja. Uporaba metode "bagging" je izboljšala natančnost, še posebej pri RF. Kljub temu se zahteva previdnost pri interpretaciji zaradi omejene velikosti vzorca. Razprava: Naša analiza poudarja potrebo po preudarnem izboru metode, odvisnem od specifičnih značilnosti podatkov in ciljev analize. Sklep: Naše ugotovitve na podlagi analize predstavljajo osnovo za nadaljnje raziskave v smeri izboljšanja natančnosti modelov napovedi zdravljenja.
Ključne besede: Crohnova bolezen, bioinformatika, napovedni modeli, strojno učenje
Objavljeno v DKUM: 26.03.2024; Ogledov: 190; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (3,95 MB)

Iskanje izvedeno v 1.37 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici