Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Skripta je namenjena vsem študentom Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, ki jih omenjena tematika zanima, predvsem pa študentom študijskih smeri Biosistemsko inženirstvo VS ter drugi stopnji magistrskega študijskega programa Kmetijstvo. Omenjeno gradivo je sestavljeno iz vsebin, ki se navezujejo na predmete Osnove preciznega kmetijstva, Geografski informacijski sistemi v kmetijstvu ter Elektronika in avtomatizacija 1. Študentje naj uporabljajo skripto pri učenju in utrjevanju snovi. Skripta na didaktičen način obravnava tematiko v celoti, tako da lahko študent gradivo tudi sam predela in ga razume. Skripta vsebuje vsebine iz zbranih poglavij uporabe precizne tehnologije v kmetijstvu, traktorskih komponent, potrebnih za pravilno delovanje GPS-sistema, uporabe satelitov in analize slike za namen preciznega kmetijstva, predstavitev spletno-mobilnih orodij za namen uporabe v preciznem kmetijstvu, variabilnega gnojenja kmetijskih površin in uporabe digitalnih kart ter pomena variabilne setve kmetijskih kultur.
Ključne besede: Precizno kmetijstvo, digitalizacija v kmetijstvu, mobilne aplikacije, precizno gnojenje, precizna setev kmetijskih kultur.
Objavljeno v DKUM: 25.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (4,62 MB)

Opis: Namen zaključnega dela je raziskati in analizirati izzive in rešitve, povezane z avtomatizacijo testiranja mobilnih aplikacij. Osredotoča se na identifikacijo ključnih izzivov, pregled obstoječih rešitev ter oceno učinkovitosti različnih orodij za avtomatizacijo testiranja. Glavne ugotovitve kažejo, da avtomatizacija prinaša izboljšanje učinkovitosti in natančnosti testiranja, vendar zahteva visoko tehnično usposobljenost in stalno vzdrževanje. Praktični primeri vključujejo orodji Appium in Katalon Studio za testiranje aplikacije OsmAnd, kar demonstrira različne pristope in rešitve za optimizacijo avtomatizacije testiranja.
Ključne besede: avtomatizacija testiranja, mobilne aplikacije, izzivi, orodja, rešitve
Objavljeno v DKUM: 11.07.2024; Ogledov: 221; Prenosov: 43
Celotno besedilo (1,92 MB)

Opis: V zaključnem delu smo raziskali prilagojenost turistične ponudbe ljudem s posebnimi potrebami. V raziskavo smo aktivno vključili uporabnike slovenskega znakovnega jezika (SZJ). V teoretičnem delu smo sprva opredelili, kaj je gluhota, kdo so uporabniki znakovnega jezika, kakšen je njihov položaj v družbi ter kakšne so njihove pravice. Razjasnili smo pojem dostopnega turizma na splošno in posebej za uporabnike SZJ. S pomočjo dvofaznega raziskovalnega načrta smo najprej izvedli fokusno skupino med uporabniki SZJ, ugotovitve pa so nam pomagale pri zasnovi anketnega vprašalnika, na katerega so pozneje odgovorili 104 uporabniki SZJ. Od tega so bili trije anketni vprašalniki neveljavni, tako da je naš vzorec obsegal 101 anketiranega. Prišli smo do ugotovitev, da turistične storitve niso dovolj prilagojene uporabnikom SZJ in da jim največjo oviro pri samostojnem potovanju predstavlja komunikacija. K temu prispeva še dejstvo, da turistični delavci ne poznajo SZJ, vendar sta jim pomembnejši kot SZJ empatija in potrpežljivost. Na potovanjih pogosto uporabljajo mobilne aplikacije in so jim vizualni elementi zelo pomembni. Iz tega je nastala naša ideja, da ustvarimo aplikacijo, ki bi jo uporabniki SZJ uporabljali kot podporo na potovanjih. Predlagamo, da nova aplikacija vsebuje vizualne informacije v znakovnem jeziku, prevajalnik v slovenščino, seznam društev gluhih in naglušnih v Sloveniji, na katere se lahko obrnejo med potovanjem, in druge pomožne elemente.
Ključne besede: dostopni turizem, znakovni jezik, mobilne aplikacije, dostopnost, uporabniki slovenskega znakovnega jezika
Objavljeno v DKUM: 31.01.2024; Ogledov: 205; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,94 MB)

Opis: Izkustveno učenje je pristop, ki temelji na praktičnem delu in dejanskih izkušnjah ter spodbuja dejavno sodelovanje učencev pri reševanju problemov. Ta pristop učencem omogoča pridobivanje praktičnih spretnosti za boljše razumevanje in uporabo znanja v vsakdanjih situacijah. Ena izmed oblik izkustvenega učenja je učenje izven učilnice, ki vključuje pridobivanje znanja in izkušenj, na primer skozi terensko delo. Actionbound je mobilna aplikacija za prostorsko orientacijo in kartografijo, ki učiteljem omogoča oblikovanje vsebin v digitalnem okolju in uporabo teh izven učilnice. Namen magistrskega dela je bil načrtovati učno pot pri predmetu družba z uporabo aplikacije Actionbound in jo izvesti z učenci 5. razreda. V praktičnem delu smo najprej pregledali cilje iz učnega načrta za 5. razred, ki jih lahko realiziramo s pomočjo aplikacije Actionbound, nato smo na podlagi teh ciljev razvili in načrtovali dejavnosti in naloge v aplikaciji, ki smo jih povezali v obliko orientacijske učne poti po Šentjurju. S tem smo pri učencih razvijali tako sposobnost uporabe digitalnih zemljevidov kot tudi njihove digitalne kompetence.
Ključne besede: družba, pouk izven učilnice, digitalne kompetence, prostorska orientacija, mobilne aplikacije
Objavljeno v DKUM: 01.09.2023; Ogledov: 560; Prenosov: 268
Celotno besedilo (12,71 MB)

Opis: Uvod: Izven bolnišnični srčni zastoj je največji zdravstveni problem. Hitro ukrepanje je velikega pomena, saj ogrožajočemu posamezniku zviša možnost preživetja, zato je veliko držav po svetu uvedlo mobilne aplikacije za prvo posredovalce. V zaključnem delu smo ugotavljali, ali uporaba mobilnih aplikacij za prvo posredovalce pripomore k povratku spontane cirkulacije pri žrtvah nenadnega srčnega zastoja. Metode: Izvedli smo pregled raziskav na temo uporabe mobilnih aplikacij za prvo posredovalce. Uporabili smo opisno metodo dela. Analizo in sintezo zbranih podatkov smo izvedli glede na skupne značilnosti izbrane literature s pomočjo tabel in grafov. Rezultati: Izmed 32 raziskav smo jih v končno analizo vključili 8, s skupnim vzorcem 24 387 izven bolnišničnih srčnih zastojev kjer prevladujejo države Evropske unije. Najpogosteje uporabljene mobilne aplikacije za aktivacijo prvih posredovalcev so bile GoodSAM (2/8; 25%), myResponder (1/8; 12,5%), Ticino Cuore (1/8; 12,5%) in Stay Alive (1/8; 12,5%). Trije avtorji (3/8; 37,5%) pa mobilnih aplikacij niso definirali. Večina raziskav (4/8; 50%) je dokazalo, da aktivacija prvih posredovalcev prek mobilnih aplikacij pri izven bolnišničnem srčnem zastoju pripomore k izboljšanju končnega izida ogrožajočega posameznika. Razprava in zaključek: V Sloveniji poznamo tudi primer aktiviranja prvih posredovalcev preko mobilne aplikacije imenovane iHelp, vendar se slednje ni uveljavilo, kot se je to v drugih državah Evropske unije. Izven bolnišnični srčni zastoj je še vedno velik zdravstveni problem po vsem svetu, je pa bilo dokazano, da uporaba mobilnih aplikacij poveča procent preživetja pri žrtvah nenadnega srčnega zastoja.
Ključne besede: srčni zastoj, prvi posredovalci, mobilne aplikacije, povratek spontane cirkulacije
Objavljeno v DKUM: 28.06.2023; Ogledov: 542; Prenosov: 88
Celotno besedilo (819,22 KB)