1. Aplikacija za geolokacijsko tekmovalno kartanje : diplomsko deloDomen Bencak, 2025, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu smo razvili mobilno aplikacijo za geolokacijsko kartanje, ki omogoča izzivanje prijateljev na dvoboje in beleženje rezultatov. Pri razvoju smo uporabili ogrodje React Native ter platformo Firebase za zaledni sistem. Implementirali smo funkcionalnosti, kot so dodajanje lokacij, upravljanje uporabniških profilov ter sinhronizacija v realnem času. Poseben poudarek smo namenili dobri uporabniški izkušnji in prilagoditvi aplikacije za operacijska sistema iOS in Android.
Ključne besede: React Native, mobilne aplikacije, Firebase, iOS, Android
Objavljeno v DKUM: 30.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
 Celotno besedilo (6,93 MB) |
2. Vloga umetne inteligence pri optimizaciji učnih procesov v baletnih in glasbenih šolahLeticia Dvoršak, 2025, diplomsko delo Opis: Digitalna preobrazba je v zadnjih letih pomembno vplivala tudi na umetniško izobraževanje. Diplomska naloga obravnava vlogo umetne inteligence (AI), ekspertnih sistemov (ESP) in mobilnih aplikacij pri optimizaciji učnih procesov v baletnih in glasbenih šolah. Na podlagi pregleda literature, strokovnih virov, primerov dobre prakse ter sodobnih tehnoloških rešitev naloga preučuje, kako lahko sodobne tehnologije prispevajo k bolj osebnostnemu (personaliziranemu) učenju, sprotnemu spremljanju napredka, analizi tehničnih veščin, avtomatizaciji administrativnih nalog in večji vključenosti staršev v izobraževalni proces.
V osrednjem delu naloge so predstavljene ključne značilnosti umetne inteligence in ekspertnih sistemov, njihova uporaba v izobraževalnih ustanovah ter konkretni primeri aplikacij, ki že uspešno podpirajo umetniško izobraževanje, kot so SmartMusic, Yousician, DanceStudio-Pro, RAD AI Assist in Dance Masterclass. Posebej je predstavljena tudi možnost uporabe AI za vizualno analizo baletnih gibov s pomočjo računalniškega vida, kar omogoča natančno spremljanje napredka tehničnih elementov, kot je denimo développé à la seconde.
V zaključnem delu so analizirani tudi izzivi pri uvajanju tovrstnih rešitev, vključno s tehničnimi, pedagoškimi, organizacijskimi in etičnimi omejitvami, ter podani predlogi za nadaljnji razvoj. Kot posebna praktična analiza je predstavljen primer sistema eGlasbenaŠola, ki ponazarja aktualne možnosti in omejitve obstoječih rešitev v slovenskem prostoru.
Naloga ugotavlja, da umetna inteligenca in ekspertni sistemi ne nadomeščajo učitelja, temveč predstavljajo pomembno podporo, ki ob pravilni in premišljeni uporabi omogoča dvig kakovosti umetniškega izobraževanja, razbremenitev učiteljev ter večjo podporo učencem in staršem.
Ključne besede: umetna inteligenca, ekspertni sistemi, mobilne aplikacije, baletne in glasbene šole, optimizacija učnih procesov, izobraževalne tehnologije.
Objavljeno v DKUM: 21.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 25
Celotno besedilo (2,67 MB) |
3. Učinkovitost uporabe mobilne aplikacije za samooskrbo v vodenju pacienta s sladkorno boleznijo tipa 2Lucija Gosak, 2025, doktorska disertacija Opis: Uvod: Sladkorna bolezen tipa 2 postaja vse večji javnozdravstveni izziv in zahteva upoštevanje kompleksnega režima zdravljenja. V sodobni zdravstveni oskrbi se poudarja aktivna odgovornost pacientov za samooskrbo bolezni, kar vključuje sprejemanje zdravih življenjskih navad. Z rastjo digitalne tehnologije se povečuje tudi število mobilnih aplikacij, namenjenih samooskrbi. Namen doktorske disertacije je oceniti učinkovitost uporabe mobilne aplikacije za izboljšanje samooskrbe pacientov s sladkorno boleznijo tipa 2.
Metode: Izvedli smo sistematično iskanje mobilnih aplikacij v spletnih trgovinah Google Play Store in iPadian. Funkcije vedenja samooskrbe so bile ocenjene v skladu z okvirjem AADE7, kakovost pa je bila ocenjena z uporabo lestvice uMARS. Uporabili smo dva anketna vprašalnika, "Self-Care of Diabetes Inventory" za oceno samooskrbe in "Brief Illness Perception Questionnaire" za oceno percepcije bolezni, ki sta bila validirana v
pilotni raziskavi. V randomizirani klinični raziskavi smo ocenili vpliv uporabe mobilne aplikacije na izboljšanje samooskrbe, percepcije bolezni in zdravstvenega stanja pacienta. Pred začetkom raziskave in po štirih tednih so pacienti izpolnili oba anketna vprašalnika, ter izvedli klinične meritve. V končnem delu so sledili delno strukturirani intervjuji z medicinskimi sestrami in pacienti.
Rezultati: Mobilna aplikacija forDiabetes: diabetes self-management app je bila izbrana kot najprimernejša za nadaljnjo raziskavo. V pilotni raziskavi je sodelovalo 141 pacientov z diagnosticirano sladkorno boleznijo tipa 2. Svojo samozavest za izvajanje samooskrbe so ocenili z najvišjo povprečno oceno, medtem ko so najnižje ocenili upravljanje samooskrbe. Anketni vprašalnik Self-Care of Diabetes Inventory je bil na podlagi rezultatov pilotne raziskave slabo usklajen z metrikami uporabniškega modela za spremljanje samooskrbe, samozavest in upravljanje samooskrbe, vendar je CFA za vzdrževanje samooskrbe pokazal dobro ujemanje. Cronbachova alfa je pokazala odlične rezultate za samozavest, dobre za spremljanje, sprejemljive za vzdrževanje in šibke za upravljanje samooskrbe. Izračuni za vprašalnik Brief Illness Perception Questionnaire so pokazali visoko stopnjo strinjanja med ocenjevalci in odlično veljavnost vprašanj.
Cronbachova alfa za zanesljivost je bila 0,652, kar kaže na zadovoljivo notranjo skladnost. V glavni raziskavi štiri tedne po uporabi mobilne aplikacije ni bilo mogoče zaznati statistično pomembnega izboljšanja v samooskrbi, percepciji bolezni in kliničnih meritvah. Na podlagi kvalitativnega dela raziskave smo ugotovili, da imajo zdravstveni delavci in pacienti pozitiven pogled na uporabo mobilne aplikacije ter da jim je uporaba pripomogla k večji doslednosti pri spremljanju svoje bolezni in lažji vpogled v meritve. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo adaptirali teorijo srednjega obsega za samooskrbo kroničnih bolezni v povezavi z mobilnim zdravjem in dodatno vključili naslednje komponente: znanje, doslednost, karakteristike mobilnega zdravja in mobilne aplikacije, varovanje in integriteta pacientovih podatkov, izidi pri pacientu, priporočene značilnosti in funkcionalnosti mobilne aplikacije ter usmeritve za implementacijo mobilnega zdravja v zdravstveno oskrbo.
Razprava in sklep: V doktorski raziskavi smo ugotovili, da pri pacientih s sladkorno boleznijo tipa 2 prihaja do odstopanj v samooskrbi. Čeprav vključitev mobilnih aplikacij v samooskrbo ni prinesla klinično pomembnih rezultatov, so tako zdravstveni delavci kot pacienti izrazili pozitiven pogled na njihovo uporabo. Ugotovitve raziskave nakazujejo potrebo po uvedbi enotnih smernic, ki bi opredeljevale standarde za uporabo mobilnega
zdravja v vseh zdravstvenih institucijah v državi. Za natančnejšo oceno dolgoročnega učinka uporabe mobilne aplikacije na samooskrbo, percepcijo bolezni in zdravstveno stanje pacientov bi bilo smiselno izvesti raziskave na večjem vzorcu in v daljšem časovnem obdobju.
Ključne besede: sladkorna bolezen tipa 2, mobilno zdravje, zdravstvene mobilne aplikacije, samooskrba, samoupravljanje bolezni
Objavljeno v DKUM: 17.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 98
Celotno besedilo (8,77 MB) |
4. Uporaba mobilnih aplikacij za naravoslovno izobraževanje na razredni stopnji osnovne šole : magistrsko deloUrška Uhan, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo raziskovali uporabo mobilnih aplikacij za naravoslovno izobraževanje na razredni stopnji osnovne šole. S pomočjo anketnega vprašalnika smo tako najprej ugotovili, v kolikšni meri učitelji razrednega pouka uporabljajo IKT pri pouku naravoslovja in koliko uporabljajo specifično tablične računalnike. Ugotovili smo, da velika večina učiteljev uporablja IKT, vendar ne uporablja tabličnih računalnikov. Glede uporabe mobilnih aplikacij pa niso bili tako prepričani, saj niso tako usposobljeni. Pripravili smo učno uro, ki je vsebovala uporabo tabličnih računalnikov in aplikacij, izvedli pa smo tudi kombiniran pouk v učilnici in izven nje. Pri samem načrtovanju smo naleteli na omejitve, saj smo med samim raziskovanjem ugotovili, da v današnjem času mobilne aplikacije niso razvite tako, da bi se lahko vključevale v pouk. Tiste, ki bi se lahko, pa so bile plačljive ali pa niso bile v slovenskem jeziku. Tudi učitelji menijo, da se morajo mobilne aplikacije še bolj razviti in tudi oni sami bi se morali na tem področju bolj usposabljati za večjo uporabo IKT pri pouku naravoslovja. Tako smo v praksi izvedli pouk s pomočjo tabličnih računalnikov in ugotovili, da je tak pouk primeren za 2. triado osnovne šole.
Ključne besede: poučevanje, IKT, mobilne aplikacije, pouk izven učilnice
Objavljeno v DKUM: 04.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 39
Celotno besedilo (11,98 MB) |
5. Vključitev jezikovnih tehnologij za slovenski jezik v mobilno aplikacijoJaša Glažar, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo prikazali vključitev jezikovnih tehnologij v mobilno aplikacijo. Opisali smo jezikovne tehnologije ter njihov razvoj in se osredotočili na avtomatsko prepoznavo govora, strojno prevajanje in sintezo govora. Navedli smo metrike, s katerimi se jezikovne tehnologije vrednotijo, in ustvarili delujoč prototip mobilne aplikacije, v katero smo vključili jezikovne tehnologije. Naredili smo primerjavo treh ponudnikov jezikovnih storitev: Microsoft Azure, Google Cloud Platform in Slovenščina.eu. Rezultati so pokazali, da je storitev Slovenščina.eu najučinkovitejša pri avtomatski prepoznavi govora, Microsoft Azure pri strojnem prevajanju, Google Cloud Platform pa je pri skoraj vseh metrikah dosegel zadnjo mesto.
Ključne besede: jezikovne tehnologije, vrednotenje jezikovnih tehnologij, razvoj mobilne aplikacije
Objavljeno v DKUM: 03.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 45
Celotno besedilo (3,10 MB) |
6. OSNOVE PRECIZNEGA KMETIJSTVA : SkriptaPeter Vindiš, Miran Lakota, Jurij Rakun, 2025, drugo učno gradivo Opis: Skripta je namenjena vsem študentom Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, ki jih omenjena tematika zanima, predvsem pa študentom študijskih smeri Biosistemsko inženirstvo VS ter drugi stopnji magistrskega študijskega programa Kmetijstvo. Omenjeno gradivo je sestavljeno iz vsebin, ki se navezujejo na predmete Osnove preciznega kmetijstva, Geografski informacijski sistemi v kmetijstvu ter Elektronika in avtomatizacija 1. Študentje naj uporabljajo skripto pri učenju in utrjevanju snovi. Skripta na didaktičen način obravnava tematiko v celoti, tako da lahko študent gradivo tudi sam predela in ga razume.
Skripta vsebuje vsebine iz zbranih poglavij uporabe precizne tehnologije v kmetijstvu, traktorskih komponent, potrebnih za pravilno delovanje GPS-sistema, uporabe satelitov in analize slike za namen preciznega kmetijstva, predstavitev spletno-mobilnih orodij za namen uporabe v preciznem kmetijstvu, variabilnega gnojenja kmetijskih površin in uporabe digitalnih kart ter pomena variabilne setve kmetijskih kultur.
Ključne besede: Precizno kmetijstvo, digitalizacija v kmetijstvu, mobilne aplikacije, precizno gnojenje, precizna setev kmetijskih kultur.
Objavljeno v DKUM: 25.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 49
Celotno besedilo (4,62 MB) |
7. Učinkovitost mobilnih aplikacij za ozaveščanje mladostnikov o tvegani rabi alkoholaValentina Kosi, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Tvegano pitje alkohola pri mladostnikih je resen problem sodobnega časa. Mobilne aplikacije v tem času predstavljajo zelo dostopno sredstvo za kakovostno ozaveščanje mladostnikov. Namen zaključnega dela je raziskati učinkovitost mobilnih aplikacij za ozaveščanje mladostnikov o tvegani rabi alkohola.
Metode: Izvedli smo pregled znanstvene literature z iskanjem v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL ULTIMATE (EBSCOhost), Cochrane Library in ScienceDirect. Raziskave smo razvrstili v hiearhijo dokazov. Potek iskanja in pregleda smo prikazali v PRISMA diagramu. Vključene raziskave smo prikazali v evalvacijski tabeli.
Rezultati: Od 161 raziskav je bilo identificiranih 6 raziskav, ki so bile sistematični pregled literature (n = 1), posamezne randomizirane kontrolirane raziskave (n = 3), raziskave mešanih metod (n = 1) ter kvalitativne raziskave (n = 1). Raziskave so pokazale, da mobilne aplikacije, mobilna sporočila, program za zmanjšanje tveganega pitja alkohola in kratke intervencije učinkovito ozaveščajo mladostnike o tvegani rabi alkohola.
Razprava in zaključek: Mobilne aplikacije lahko z ustreznimi intervencijami zmanjšajo tvegano pitje alkohola pri mladostnikih, saj izkoriščajo razvoj mobilne tehnologije in priljubljenost telefonov med mladimi.
Ključne besede: mobilne aplikacije, mladostniki, alkohol
Objavljeno v DKUM: 19.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 79
Celotno besedilo (691,80 KB) |
8. Izzivi avtomatizacije testiranja mobilnih aplikacij : diplomsko deloMarija Jakšić, 2024, diplomsko delo Opis: Namen zaključnega dela je raziskati in analizirati izzive in rešitve, povezane z avtomatizacijo testiranja mobilnih aplikacij. Osredotoča se na identifikacijo ključnih izzivov, pregled obstoječih rešitev ter oceno učinkovitosti različnih orodij za avtomatizacijo testiranja. Glavne ugotovitve kažejo, da avtomatizacija prinaša izboljšanje učinkovitosti in natančnosti testiranja, vendar zahteva visoko tehnično usposobljenost in stalno vzdrževanje. Praktični primeri vključujejo orodji Appium in Katalon Studio za testiranje aplikacije OsmAnd, kar demonstrira različne pristope in rešitve za optimizacijo avtomatizacije testiranja.
Ključne besede: avtomatizacija testiranja, mobilne aplikacije, izzivi, orodja, rešitve
Objavljeno v DKUM: 11.07.2024; Ogledov: 221; Prenosov: 47
Celotno besedilo (1,92 MB) |
9. Mobilna aplikacija za celovit nadzor delovnega časa zaposlenih : diplomsko deloFilip Duler, 2024, diplomsko delo Opis: Z vse večjo priljubljenostjo dela na daljavo in potrebo po prilagodljivih urnikih dela je aplikacija za sledenje delovnih ur vse pomembnejši del vsakega delovnega mesta. Omogoča nam fleksibilnost vnosa delovnih ur, prav tako pa skrbi za skladnost vnesenih podatkov.
Diplomsko delo temelji na pregledu slovenske zakonodaje, ki skrbi za sledenje delovnih ur, analizo sorodnih aplikacij, načrtovanje aplikacije in razvoj svoje rešitve.
Ključne besede: beleženje delovnega časa, razvoj mobilne aplikacije, Go, React Native, Echo
Objavljeno v DKUM: 03.06.2024; Ogledov: 449; Prenosov: 109
Celotno besedilo (2,28 MB) |
10. Izzivi in prednosti uporabe mobilnih aplikacij v dostopnem turizmu : razumevanje percepcije uporabnikov znakovnega jezikaMarica Ilić, 2024, magistrsko delo Opis: V zaključnem delu smo raziskali prilagojenost turistične ponudbe ljudem s posebnimi potrebami. V raziskavo smo aktivno vključili uporabnike slovenskega znakovnega jezika (SZJ). V teoretičnem delu smo sprva opredelili, kaj je gluhota, kdo so uporabniki znakovnega jezika, kakšen je njihov položaj v družbi ter kakšne so njihove pravice. Razjasnili smo pojem dostopnega turizma na splošno in posebej za uporabnike SZJ. S pomočjo dvofaznega raziskovalnega načrta smo najprej izvedli fokusno skupino med uporabniki SZJ, ugotovitve pa so nam pomagale pri zasnovi anketnega vprašalnika, na katerega so pozneje odgovorili 104 uporabniki SZJ. Od tega so bili trije anketni vprašalniki neveljavni, tako da je naš vzorec obsegal 101 anketiranega. Prišli smo do ugotovitev, da turistične storitve niso dovolj prilagojene uporabnikom SZJ in da jim največjo oviro pri samostojnem potovanju predstavlja komunikacija. K temu prispeva še dejstvo, da turistični delavci ne poznajo SZJ, vendar sta jim pomembnejši kot SZJ empatija in potrpežljivost. Na potovanjih pogosto uporabljajo mobilne aplikacije in so jim vizualni elementi zelo pomembni. Iz tega je nastala naša ideja, da ustvarimo aplikacijo, ki bi jo uporabniki SZJ uporabljali kot podporo na potovanjih. Predlagamo, da nova aplikacija vsebuje vizualne informacije v znakovnem jeziku, prevajalnik v slovenščino, seznam društev gluhih in naglušnih v Sloveniji, na katere se lahko obrnejo med potovanjem, in druge pomožne elemente.
Ključne besede: dostopni turizem, znakovni jezik, mobilne aplikacije, dostopnost, uporabniki slovenskega znakovnega jezika
Objavljeno v DKUM: 31.01.2024; Ogledov: 205; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,94 MB) |
