| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Mlečnost krav po spremembi sistema reje
Polona Marin, 2011, diplomsko delo

Opis: Cilj naloge je bil prikazati spremembo v mlečnosti v času selitve živali iz hleva z vezano rejo in molžo na mlekovod v hlev proste reje in molžo v molzišču. V obdobju šestih mesecev smo opazovali 22 krav molznic. V raziskavo so bile vključene le živali, ki so bile v omenjenih šestih mesecih v stadiju laktacije. Nadalje smo prikazali tudi mlečnost kmetije po letih pred in po selitvi, na podlagi česar smo ugotovili, da se je mlečnost po selitvi v hlev s prosto rejo zmanjšala, vsebnost beljakovin in maščob v mleku pa povečala. Porast maščob in beljakovin je tudi posledica kakovostnejšega krmnega obroka, ki se živalim v novem hlevu poklada z mešalno prikolico.
Ključne besede: mlečnost, krave, molznice, vezana reja, prosta reja
Objavljeno: 14.11.2011; Ogledov: 1948; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (613,17 KB)

2.
LASTNOSTI PRIREJE IN SESTAVA OVČJEGA MLEKA TER NJIHOVE POVEZANOSTI PRI SLOVENSKIH MLEČNIH PASMAH OVAC
Alberta Zorko, 2012, magistrsko delo

Opis: Cilj naloge je bil ugotoviti splošne kazalnike kakovosti mleka ter njihovo statistično povezavo pri slovenskih mlečnih pasmah ovac. Proučevali smo lastnosti mlečnosti pri bovški in oplemenjeni bovški pasmi v obdobju 2005-2010. V analizo smo vključili 8017 živali, od tega je bilo 6588 živali bovške pasme in 1429 živali oplemenjene bovške pasme. Kot sistematske vplive smo vključili pasmo, tehnologijo reje, leto in zaporedno laktacijo. Vpliv pasme je bil viden tako v količini mleka kot tudi v sestavi. Oplemenjena bovška pasma je imela v primerjavi z bovško pasmo osem dni daljšo laktacijo (218 dni proti 210 dni) z značilno več mleka v laktaciji (283 kg proti 229 kg), maščobe (16,2 kg proti 14,5 kg) in beljakovin (15,4 kg proti 12,5 kg), vendar značilno manj suhe snovi (15,8 kg proti 16,4 kg) in manjši delež maščob (5,8% proti 6,4%). Značilnih razlik nismo ugotovili le pri vsebnosti beljakovin pri obeh pasmah. Ne glede na pasmo so ovce v konvencionalni reji dale več mleka v laktaciji (255 kg proti 203 kg), več maščobe (16 kg proti 13 kg), več beljakovin (14 kg proti 11 kg), imelo pa je njihovo mleko manjši delež suhe snovi (16,3% proti 16,5%), beljakovin (5,4% proti 5,6%) ter maščob (6,2% proti 6,3%) kakor v ekološki reji. Prav tako smo ugotovili, da je bilo pri vseh ovcah največ mleka, beljakovin in maščobe v četrti laktaciji. Vpliv zaporedne laktacije ni bil viden le pri vsebnosti beljakovin in vsebnosti suhe snovi.
Ključne besede: mlečnost ovac, sestava mleka, sistemi pridelave, tehnologije reje, pasma
Objavljeno: 24.04.2012; Ogledov: 1707; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (308,08 KB)

3.
Mlečnost krav lisaste pasme na kmetiji z omejenimi dejavniki okolja
Andrej Prelec, 2012, diplomsko delo

Opis: V raziskavi smo analizirali nekatere povprečne letne parametre mlečnosti krav lisaste pasme v standardni laktaciji na kmetiji z omejenimi dejavniki okolja. To pomeni, da ima ta kmetija zaradi različnih okoljskih dejavnikov (relief) oteženo pridelavo kvalitetne osnovne krme. V raziskavi smo uporabili letna povprečja količine mleka v standardni laktaciji, vsebnosti beljakovin v mleku ter vsebnosti maščob v mleku za 16-letno obdobje od leta 1995 do 2010. Podatke kmetije smo primerjali še z enako strukturo podatkov kmetij na območju zavoda Murska Sobota in s podatki kmetij na območju Slovenije. S statistično analizo smo ugotovili, da je bila povprečna letna rast mlečnosti na obravnavani kmetiji največja (127,1 kg) v primerjavi s povprečno letno rastjo mlečnosti kmetij na območju zavoda Murska Sobota (77,5 kg) in kmetij na območju Slovenije (82,8 kg). Povprečna mlečnost kmetije je leta 2010 znašala 4483 kg, na kmetijah zavoda Murska Sobota 4960 kg in na kmetijah celotne Slovenije 5031 kg. Vsebnost maščob se v 16 letih ni bistveno spremenila. V letu 2010 je znašala vsebnost maščob na kmetiji 3,90 %. Dvig vsebnosti beljakovin v obdobju 16 let je bil najbolj opazen na kmetiji (z 2,90 % v letu 1995 na 3,29 % v letu 2010).
Ključne besede: mlečnost / lisasta pasma / kontrola mleka / rejski program
Objavljeno: 26.07.2012; Ogledov: 1615; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

4.
POVEZAVA MED POPORODNIM PREMOROM IN LASTNOSTMI MLEČNOSTI PRI LISASTI PASMI
Tadeja Borovič, 2013, diplomsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil ugotoviti vpliv poporodnega premora in zaporedne laktacije na lastnosti mlečnosti (količina mleka, vsebnost maščob in beljakovin) v celotni in standardni laktaciji. Analizirali smo 2454 krav lisaste pasme in njenih križank z območja Pomurja v obdobju od leta 2006 do 2010. V raziskavo smo zajeli 9 zaporednih laktacij, poporodni premor pa smo razdelili na štiri razrede (kot meje smo vzeli kvartile). Vse podatke smo pridobili preko portala CPZ govedo na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Vpliv zaporedne laktacije in razredov poporodnega premora na preučevane lastnosti smo izračunali z analizo variance, razlike med obravnavanji pa smo preverili s Tukey-evim testom pri 95 % tveganju. Ugotovili smo, da poporodni premor in zaporedna laktacija statistično značilno vplivata (P≤0,0001) na proučevane lastnosti mlečnosti. Zaporedna laktacija nima značilnega vpliva (P=0,3967) na poporodni premor. Rezultati mlečnosti iz naše raziskave so skladni z rejskimi cilji za lisasto pasmo.
Ključne besede: poporodni premor, zaporedna laktacija, mlečnost, vsebnost beljakovin, vsebnost maščob
Objavljeno: 02.04.2013; Ogledov: 964; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (780,53 KB)

5.
Mlečnost krav po spremembi sistema reje
Polona Marin, 2011, diplomsko delo

Ključne besede: mlečnost, krave, vezana reja, prosta reja
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 792; Prenosov: 17
URL Povezava na celotno besedilo

6.
7.
Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici