| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 134
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Medvrstniško nasilje na osnovnih šolah v Kamniku
Andrejka Drolc, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo spoznali teoretični in raziskovalni vidik medvrstniškega nasilja. Na nasilje v šolah vplivajo različni dejavniki (ekonomski status, družbeni status, videz …). V šolah je mogoče zaznati veliko tipov in oblik nasilja. Poleg medvrstniškega nasilja zaznamo tudi nasilje učencev nad učitelji, ki je dokaj pogost pojav (razni vzdevki učiteljem, motenje pouka …). Med najpogostejše tipe vrstniškega nasilja štejemo fizično ali verbalno nasilje, psihično nasilje, ekonomsko nasilje, rasistično in spolno nasilje ter dokaj novo in zelo razširjeno spletno nasilje, ki je po mnenju strokovnjakov samo podaljšek nasilja, ki se dogaja v šolah. Otroke, ki so žrtev nasilja, prepoznamo predvsem po prestrašenosti. Žrtve postanejo predvsem zato, ker so izolirani in osamljeni ter na nasilje odreagirajo z jokom. Medtem ko je nasilnež učenec, ki je nasprotje žrtvi, je videti močnejši ter je samozavesten z veliko prijateljev. Pri nasilju so ključni tudi opazovalci, saj so velikokrat oni tisti, ki še dodatno spodbujajo nasilje. Vzrok za izvajanje nasilja je v večini primerov posledica neurejenega domačega okolja ali osebnih težav (družinsko nasilje). Pri preventivi nasilja mora biti šola strokovna in mora otroku priti naproti v primeru težav, tudi ko gre za sankcioniranje povzročiteljev, se je treba držati določenih pravil in protokolov. Na področju preventive in izobraževanja otrok o nasilju deluje zelo veliko neprofitnih in nevladnih organizacij, ki sporočajo, da nasilje ni rešitev, temveč težava, ki jo je treba odpraviti. Skozi analizo pa smo ugotovili, da je več nasilja prisotnega na mestnih šolah in da se fantje nagibajo k fizičnemu nasilju, dekleta pa k psihičnemu nasilju. Opazili smo, da se največ nasilja pripeti na šolskih hodnikih ali stopniščih. Žrtve o tem, da so tarča nasilnih učencev, največkrat poročajo prijateljem ali delavcem na šoli. Iz analize lahko tudi potrdimo, da učitelji dobro delajo na preventivi nasilja.
Ključne besede: diplomske naloge, medvrstniško nasilje, šola, Kamnik, mladostniki
Objavljeno: 01.04.2021; Ogledov: 114; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (796,20 KB)

2.
Samopoškodovalno vedenje brez samomorilnega namena (NSSI) pri mladostnikih - vpliv genetskih polimorfizmov, travmatiziranosti, impulzivnosti in duševnih motenj
Teja Bunderla, 2021, doktorska disertacija

Opis: Samopoškodovalno vedenje brez samomorilnega namena (»Nonsuicidal Self-Injury« – NSSI) se vedno bolj pojmuje kot samostojna psihiatrična motnja. Odkar je bil NSSI leta 2013 v najnovejši izdaji ameriške klasifikacije duševnih motenj (»Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders« – DSM-5) prvič opredeljen kot samostojna diagnoza v sekciji III – pod motnjami za prihodnje raziskovanje, se je znanje na tem področju bistveno povečalo, vendar pa etiologija tega vedenja še zmeraj ni pojasnjena. Obstajajo številne psihološke razlage nastanka in vzdrževanja NSSI. Identificirane so najpogostejše komorbidnosti (depresija, mejna osebnostna motnja, anksioznost). Vzroki za nastanek NSSI niso poznani, dosedanje raziskave pa nakazujejo tako dedni dejavnik kot dejavnike okolja. V raziskavi smo zbrali 95 mladostnikov z NSSI, diagnosticiranih po raziskovalnih kriterijih DSM-5, 21 kontrol brez NSSI in 118 posameznikov iz splošne populacije, ki smo jih dodali kot dodatno kontrolno skupino za genetske preiskave. Pri vseh smo opravili genotipizacijo polimorfizmov v genih TPH1 (rs4537731, rs1799913, rs7933505), SLC6A4 (VNTR STin2), OPRM1 (rs1799971), GNβ3 (rs5443) in DRD2/ANKK1 (rs1800497). Preiskovanci z NSSI in kontrolna skupina brez NSSI so izpolnili prevedene vprašalnike Barratt Impulsiveness Scale (BIS-11), State-Trait Anxiety Inventory for Adults (STAI), MacLean Screening Instrument for BPD (MSI-BPD) in Early Trauma Inventory Self Report-Short Form (ETISR-SF), preiskovanci z NSSI pa še dodatno Inventory of Statements about Self-Injury (ISAS) in Self-Injury Craving Questionnaire (SICQ). Opravili smo asociacijsko analizo in analize interakcij med izbranimi kandidatnimi geni in okolijskimi dejavniki za nastanek NSSI. Ugotovili smo statistično značilno povezavo polimorfizma rs4537731 v genu TPH 1 s starostjo ob prvem pojavu NSSI. Prisotnost STin2.10 je bila skupaj s celokupno travmatiziranostjo povezana z večjo verjetnostjo za NSSI. Alel G polimorfizma rs1799971 v genu OPRM1 se je izkazal kot varovalni alel, povezan z nižjim hlepenjem po NSSI. Z multivariantnim modelom smo pokazali povezavo mejne osebnostne motnje in dednega dejavnika z nastankom NSSI, pri čemer sta k dednemu dejavniku za nastanek NSSI prispevala predvsem polimorfizma rs1799913 in rs7933505. Polimorfizem rs1799913 je bil statistično značilno povezan z nastankom NSSI v modelu skupaj z anksioznostjo kot osebnostno potezo. NSSI v našem vzorcu je bil močno povezan s celokupno travmatiziranostjo, čustveno zlorabo in spolno zlorabo. Dokazali smo tudi pomembno povezavo z impulzivnostjo. Mladostniki z NSSI iz našega vzorca so izpostavili hlepenje po NSSI, ki je primerljivo hlepenju po kokainu. Hlepenje je bilo v močni premo sorazmerni korelaciji s številom NSSI v življenju. Anksioznost je bila pri posameznikih z NSSI zelo povišana, bistveno pa je bila povezana tudi s povišanjem hlepenja po NSSI. Mladostniki so v večinskem deležu poročali o spremenjenem zaznavanju bolečine med NSSI, a povezave z genetiko nismo uspeli potrditi. NSSI je v analizah povezav med dednimi in okoljskimi dejavniki pokazal povezanost predvsem s kandidatnimi polimorfizmi serotoninskega sistema in s sistemom endogenih opioidov. Ugotovili smo povezavo NSSI z visokim hlepenjem. Nujno je nadaljevanje raziskovanja NSSI v smislu vedenjske odvisnosti. NSSI je bil močno povezan s travmatiziranostjo in izkušnjami predvsem čustvene in spolne zlorabe. Z anksioznostjo je verjetno povezan veliko bolj, kot smo do sedaj predvidevali.
Ključne besede: samopoškodovalno vedenje brez samomorilnega namena, NSSI, mladostniki, anksioznost, mejna osebnostna motnja, travmatiziranost, impulzivnost, odvisnost, zaznavanje bolečine, genetski polimorfizmi, serotoninski sistem, endogeni opioidi, dopaminergični sistem
Objavljeno: 18.03.2021; Ogledov: 159; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

3.
Spletno nasilje in njegov vpliv na osnovnošolce
Klara Golić, 2021, magistrsko delo

Opis: Stopnja spletnega nasilja se iz leta v leto povečuje in širi. Mladi vse več časa preživljajo pred računalniškimi zasloni, anonimnost spletnih platform pa jim daje zavetje in udobje, kar zvišuje pojavnost medvrstniškega nasilja. Možnost prekrivanja prave identitete daje posameznikom dodatno moč in samozavest, stopnja spletnega nasilja pa tako hitro preseže meje »tradicionalnega« nasilja. Za nastanek slednjega se mora posameznik javno izpostaviti in tvegati posledice morebitnega zavračanja. Svetovni splet daje posamezniku možnost, da nasilje izvaja iz udobja svoje varne cone, neizpostavljen in zaščiten pred pogledi širše družbe. To posledično povečuje število izvajalcev spletnega medvrstniškega nasilja, saj se v vlogi nasilneža znajdejo tudi posamezniki, ki se v »realnem svetu« ne bi upali javno izpostavljati in izvajati nasilje. Po podatkih projekta Odklikaj! je bilo v letu 2018 spletnemu nasilju izpostavljenih 56 % učenk in 50 % učencev tretje triade (Dretnik, 2019). Za raziskavo so bili formirani trije vprašalniki, in sicer za učence in profesorje ter za kriminalistko oddelka za mladoletniško kriminaliteto (Sektor splošne kriminalitete) v dolenjski regiji. Raziskava je pokazala, da je spletno nasilje prisotno med učenci in učenkami tako nižjih kot višjih razredov in zajema izjemno širok spekter nasilnih dejavnosti.
Ključne besede: nasilje, medvrstniško nasilje, spletno okolje, spletno nasilje, mladostniki, osnovnošolci, analize, magistrska dela
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 151; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (4,65 MB)

4.
Branje leposlovja kot dejavnik empatije pri mladostnikih: moderatorski učinek diskusije in skladnosti osebnostnih lastnosti bralca in protagonista
Sara Flis, 2021, magistrsko delo

Opis: Leposlovje je v svoji osnovi socialno, v smislu, da govori o socialnih stikih in odnosih med osebami, kar pomeni, da je za razumevanje zgodb potrebno razumevanje ljudi. Iz tega razloga so mnogi raziskovalci mnenja, da je branje leposlovja hkrati tudi trening empatije. Med branjem zgodbe se bralci namreč pogosto vživijo v zgodbo, kar jim omogoči, da jo izkusijo na čustveni in miselni ravni. Takšen proces vživljanja v zgodbo se imenuje transportacija in je pomemben dejavnik pri odnosu med branjem leposlovja in empatijo. Doživljanje transportacije je namreč predpogoj za morebitne učinke branja leposlovja na empatijo. Namen magistrskega dela je bil raziskati odnos med branjem leposlovja in empatijo pri mladostnikih ter moderatorski učinek diskusije in skladnosti osebnostnih lastnosti bralca in protagonista. Končni vzorec je zajemal 128 dijakov ene izmed slovenskih srednjih šol. Starost dijakov je od 15 do 18 let (M = 16,28). Rezultati so pokazali, da so mladostniki, ki so dosegli višje stopnje transportacije med branjem, poročali o večjih razlikah med prvim in drugim merjenjem empatije. Ob upoštevanju skladnosti osebnostnih lastnosti bralca in protagonista nismo našli statistično pomembnih povezav s transportacijo in z empatijo. Pri diskusiji kot moderatorju raziskovanega odnosa smo ugotovili, da so dijaki v eksperimentalni skupini z diskusijo na nivoju vzorca poročali o večjih razlikah tako med prvim in drugim merjenjem empatije kot tudi med drugim in tretjim merjenjem empatije. Intervencija je na našem vzorcu vodila do povišanja empatije v eksperimentalnih skupinah neposredno po branju, ti učinki pa so bili vidni tudi dva tedna po zaključeni intervenciji. Kljub temu da smo dosegli pričakovane in želene učinke, so ti majhni in jih ne moremo posplošiti na populacijo, vendar pa so obetavni in kažejo smer na tem področju, ki bi jo bilo smiselno bolje raziskati.
Ključne besede: empatija, branje leposlovja, mladostniki, diskusija, ekstravertnost
Objavljeno: 22.01.2021; Ogledov: 193; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (905,30 KB)

5.
Ozaveščenost staršev o nudenju prve pomoči pri poškodbah zob
Jasna Ana Novoselec, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišče: Poškodbe zob se najpogosteje zgodijo v obdobju otroštva in mladostništva. Otroci se večinoma poškodujejo doma, zato je pomembno, da starši znajo pravilno ukrepati ob poškodbi, saj je od tega odvisna prognoza poškodovanega zoba. Namen zaključnega dela je predstaviti poškodbe zob pri otrocih in mladostnikih, ki so bili obravnavani v eni izmed specialističnih ambulant za otroško in preventivno zobozdravstvo ter preveriti ozaveščenost staršev o nudenju prve pomoči ob poškodbah zob. Metode: Uporabili smo kvantitativno raziskovalno metodologijo. Analizirali smo podatke otrok in mladostnikov, ki so utrpeli poškodbo zob in so bili obravnavani v specialistični ambulanti za otroško in preventivno zobozdravstvo. Ozaveščenost staršev o nudenju prve pomoči pri poškodbah zob smo preverjali z uporabo anketnega vprašalnika, ki je bil staršem posredovan preko spletne ankete 1ka. Vse zbrane podatke smo predstavili s tabelami in jih opisali. Rezultati: Ugotovili smo, da si otroci in mladostniki ob padcih in udarcih v zobe najpogosteje poškodujejo zgornje sekalce, pri čemer gre največkrat za poškodbo zobne krone, omajanje zoba in izbitje zoba. Te poškodbe so se najpogosteje zgodile v domačem okolju. Raziskava je pokazala, da so starši ozaveščeni o nudenju prve pomoči pri poškodbah zob, primanjkuje pa jim znanja, kako ravnati pri izbitju zoba. Zaključek: Starši se ne čutijo sposobni sami vstaviti izbitega stalnega zoba na njegovo prejšnje mesto, ker se s takšno situacijo še niso srečali ali zanjo slišali, zato pričakujejo več izobraževanj na to temo.
Ključne besede: otroci in mladostniki, poškodbe zob, prva pomoč, ozaveščenost staršev
Objavljeno: 01.12.2020; Ogledov: 126; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

6.
Motnje hranjenja med mladostniki
Mario Marhold, 2020, diplomsko delo

Opis: Teoretična Izhodišča: Motnje hranjenja so pri mladostnikih še posebej nevarne, saj lahko povzročajo težave v razvoju ali celo prezgodnjo smrt. V zadnjem času so v porastu in prizadenejo najvišjo raven zdravja. Med motnje hranjenja štejemo anoreksijo nervozo, bulimijo nervozo, kompulzivno prenajedanje in druge specifične in nespecifične motnje hranjenja. Izvedli smo sistematičen pregled literature. Raziskovalna metodologija: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Vključitveni kriteriji pri iskanju literature so bili le polno dostopni članki, generalno ne starejši od 10 let in članki v slovenskem ali angleškem jeziku. Pri iskanju literature smo uporabili podatkovne baze: PubMed, Sage Journals in druge. Rezultati pregleda literature so bili predstavljeni s PRISMO diagramom in opisno predstavljeni. Rezultati: Pojavnost motenj prehranjevanja je med spoloma relativno enaka, vendar je manifestacija med spoloma različna. V večini se anoreksija nervoza pogosteje pojavlja med dekleti, medtem ko se kompulzivno prenajedanje pogosteje pojavlja med fanti. Nastanek motenj hranjenja je posledica različnih okoljskih, socialnih, psiholoških in bioloških dejavnikov. Diskusija in zaključek: Pacienti z motnjami hranjenja se počutijo manjvredne in so nezadovoljni z lastno obliko telesa. Pri motnjah hranjenja se v veliki večini pojavijo tudi dodatne bolezni, ki slabšajo prognozo. Motnje hranjenja so ozdravljive bolezni, vendar potrebujemo resen pristop in obravnavo.
Ključne besede: motnje hranjenja, mladostniki, anoreksija nervoza, bulimija nervoza, kompulzivno prenajedanje
Objavljeno: 30.10.2020; Ogledov: 357; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (464,48 KB)

7.
Znanje študentov zdravstvene nege o varni spolnosti in promocija le-te
Ines Confidenti, 2020, diplomsko delo

Opis: Starost mladostnikov, ki se odločijo za prvi spolni odnos, se z leti niža, kar ob nepravilni informiranosti s seboj prinese spolno prenosljive bolezni in neželene nosečnosti. Da bi to preprečili, je pomembno, da se mladostnike o tveganem spolnem življenju informira in da se jim poda zanesljive, preverjene in relevantne informacije o varni spolnosti. V prvi vrsti je to naloga zdravstvenih delavcev in študentov zdravstvene nege, ki morajo za uspešno promocijo varne spolnosti imeti ustrezno znanje.
Ključne besede: varna spolnost, kontracepcija, spolno prenosljive bolezni, mladostniki
Objavljeno: 07.10.2020; Ogledov: 250; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (861,09 KB)

8.
Socialni cilji kot dejavnik medvrstniškega nasilja pri mladostnikih
Anja Mikl, 2020, magistrsko delo

Opis: Otroci oz. učenci v obdobju šolanja preživijo bistveno več časa v šolskem okolju kot drugje, zaradi česa imajo te izkušnje kritično vlogo pri njihovem kognitivnem, socialnem in čustvenem razvoju. Izkušnja medvrstniškega nasilja za posameznika in šolsko okolje predstavlja neprijetno izkušnjo z možnimi negativnimi izidi. V obdobju mladostništva je medvrstniško nasilje velikokrat v strateški vlogi dokazovanja ali vzdrževanja posameznikovega socialnega statusa. Pomembno vlogo pri slednjem imajo prav socialni cilji, ki so eden izmed glavnih motivov za izvajanje medvrstniškega nasilja. Namen magistrskega dela je bil raziskati vlogo in pomen socialnih ciljev v kontekstu medvrstniškega nasilja. Končni vzorec je zajemal 2039 učencev višjih razredov 20 osnovnih in srednjih šol. Starost učencev je od 13 do 22 let (M = 15,48). Rezultati so pokazali, da učenci z visoko izraženimi socialnimi cilji po priljubljenosti v višji meri poročajo o izvajanju nasilnega vedenja. O večjem izvajanju slednjega, predvsem odnosnega medvrstniškega nasilja, so prav tako poročali učenci, ki so bili v primerjavi z drugimi bolj negotovi zaradi svojega socialnega statusa v vrstniški skupini. Prav tako smo preverili, ali se pojavljajo razlike pri učencih, ki imajo visoke cilje po priljubljenosti, a v vrstniški skupini niso prepoznani kot takšni (angl. wannnabes). Pokazalo se je, da ta skupina učencev poroča o višji stopnji viktimizacije, predvsem odnosni in besedni. Na podlagi tega lahko sklepamo, da gre za rizično skupino učencev, zaradi česa bi bilo smiselno pripraviti intervencije na skupinski ravni, ki smo jih predstavili v diskusiji. Rezultati analiz so prav tako pokazali, da osnovnošolci poročajo o višjih socialnih ciljih po priljubljenosti kot srednješolci. Pri preverjanju razlik med spoloma se je pokazalo, da fantje v večji meri poročajo o ciljih po priljubljenosti, medtem ko so dekleta v večji meri poročala o višjih socialnih ciljih po sprejetosti, prav tako so, v primerjavi z fanti, poročala o večji negotovosti zaradi svojega socialnega statusa. Rezultati raziskave nam lahko tako pomagajo bolje razumeti funkcijo nasilnega vedenja in k priljubljenosti usmerjenih vedenj v mreži vrstniških odnosov.
Ključne besede: socialni cilji, priljubljenost, sprejetost, negotovost zaradi socialnega statusa, mladostniki, vrstniški status, medvrstniško nasilje
Objavljeno: 16.09.2020; Ogledov: 326; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (713,06 KB)

9.
Zloraba dovoljenih in prepovedanih drog med mladostniki
Iza Kokoravec, 2020, magistrsko delo

Opis: Droge so substance, ki vplivajo na normalno delovanje človeškega telesa, na človeško psiho in zdravje. Uživanje dovoljenih in prepovedanih drog, predvsem pri dolgotrajni uporabi, na človeku lahko pusti tako kratkoročne, kot dolgotrajne posledice. Pri uživanju drog so najbolj ranljivi otroci, predvsem v času adolescence. V obdobju adolescence se otroci pričnejo spoznavati z dovoljenimi in prepovedanimi drogami. Učinki, ki jih imajo droge pri mladih, so še močnejši in posledice so lahko še toliko hujše ter nevarnejše, kot pri odraslih. Ob pojavu venomer novih substanc in ob relativno lahki dostopnosti dovoljenih ter prepovedanih drog, so otroci še toliko bolj izpostavljeni tveganju, da se srečajo z drogami. V magistrskem delu je predstavljena raziskava, kjer smo otroke iz Ljubljane in Maribora, v starostnem razponu 13¬—17 let, spraševali o uživanju dovoljenih in prepovedanih drog. Odgovore na anketo smo zbirali preko spletnega portala 1ka, otroke pa smo dosegli preko družbenih portalov, prijateljev ter osnovnih in srednjih šol. Poleg ankete smo pregledali tudi policijsko statistiko mladoletniške kriminalitete na področju prepovedanih drog in preverili, če se je zloraba drog med mladoletniki povečala. Ugotovili smo, da trenda v povečanju zlorabe drog, glede na prejšnja leta, ni. Preverjali smo tudi trditev, da je najpogosteje zlorabljena prepovedana droga konoplja, kar smo potrdili z Wilcoxonovim testom. Nato smo preverjali ali obstajajo razlike v starosti pri izkušnji s konopljo, kar smo preverili z Mann-Whitneyevim testom in potrdili, da razlike obstajajo. Tudi pri preverjanju hipoteze o povezanosti spola in izkušnje s konopljo smo prišli do sklepa, da povezanosti v našem vzorcu ni, zato smo jo s pomočjo hi-kvadrat testa zavrnili. Z zadnjo hipotezo smo preverjali povezanost med krajem bivanja in izkušnjo s konopljo in s hi-kvadrat testom potrdili, da v našem vzorcu povezanost obstaja. Na koncu smo z logistično regresijo želeli še preveriti, kateri izmed treh dejavnikov, starost, spol in kraj bivanja, najbolj vpliva na uživanje konoplje. Analiza je pokazala, da lahko le za spremenljivko starost trdimo, da ima neposreden vpliv na izkušnjo otrok s konopljo.
Ključne besede: droge, prepovedane droge, dovoljene droge, zloraba drog, mladostniki, magistrska dela
Objavljeno: 02.09.2020; Ogledov: 301; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (848,94 KB)

10.
Razumevanje nogometnih frazemov v 4. in 9. razredu osnovne šole
Nik Kolar, 2020, magistrsko delo

Opis: Frazeologija je samostojna jezikoslovna veda, ki proučuje jezikovne enote z lastnostmi frazemov. Metafore so vsakodnevno prisotne v našem govoru in so del sporazumevanja, zato predstavljajo nenadomestljiv način izražanja. Frazeme srečujemo v vsakdanjem življenju, so sestavni del pogovora in jih uporabljamo v vsakdanji komunikaciji. Učenci se z njimi pogosto srečujejo v šoli, doma in v umetnostnih besedilih. Namen raziskave je ugotoviti, kako nogometne frazeme razumejo učenci v 4. in 9. razreda osnovne šole glede na starost, spol in vrsto frazema. Zanimalo nas je, ali sta starost in spol pomembna pri razumevanju določenih frazemov. Analiza rezultatov je pokazala, da je spol pomemben pri razumevanju nogometnih frazemov, saj so se pri razumevanju le teh bolje odrezali fantje. Pri razumevanju nogometnih frazemov je zelo pomembna tudi starost, starejši učenci bolje razumejo pomen frazemov. Raziskava je tudi pokazala, da so mlajšim učencem največ težav delali frazemi, rabljeni v prenesenem pomenu, saj so jih velikokrat razumeli dobesedno.
Ključne besede: frazemi, frazeologija, metafora, mladostniki, nogomet
Objavljeno: 28.07.2020; Ogledov: 308; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici