| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 69
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
51.
52.
Prehrana mladih nekoč in danes
Mojca Rožič, 2016, magistrsko delo

Opis: Predstavili smo zdravo in uravnoteženo prehrano mladih in starejših ljudi glede na njihove potrebe, spol in telesno aktivnost ter z raziskavo ugotovili, kakšne so razlike med načinom prehranjevanja mladih zdaj in pred štiridesetimi leti. Raziskavo smo opravili med mladimi, ki obiskujejo oziroma so končali Fakulteto za zdravstvene vede, in starejšimi, ki so prišli na zdravniški pregled k osebnemu zdravniku v Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor.
Ključne besede: mladostnik, starostnik, zdrava prehrana, prehranjevalne navade.
Objavljeno: 13.04.2016; Ogledov: 1996; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (681,66 KB)

53.
MLADOSTNIKI IN DEPRESIJA
Nives Temlin, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Depresija je povsod po svetu najpogostejša motnja, ki se ne pojavlja samo pri starejši populaciji, ampak tudi pri otrocih in mladostnikih. Depresija ima velik vpliv na kakovost življenja posameznika in opravljanje vsakodnevnih aktivnostih, saj jih otežuje ali celo onemogoča. Povzroči lahko hude posledice in privede mladostnike tudi do poskusa samomorov. Namen diplomskega dela je predstaviti depresijo med mladostniki, vlogo medicinske sestre ter ugotoviti prisotnost depresije med mladostniki. Metodologija raziskovanja: Za teoretičen del smo uporabili deskriptivno metodo dela. V raziskovalnem delu smo uporabili kvalitativno metodo dela. Kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da večina mladostnikov pozna depresijo in njene simptome. Kar 82 % mladostnikov ve, da je depresija ena izmed najpogostejših duševnih motenj in zajema precej več kot le občutek žalosti. 95 % mladostnikov svoje težave zaupa drugim. Sklep: V Sloveniji in drugod po svetu depresivnost med mladostniki zelo narašča. Zavedati se moramo, da je preventivno zdravljenje depresije izrednega pomena, saj s tem zmanjšamo pojavnost depresije in hkrati zmanjšamo število samomorov pri nas in drugod po svetu. Mladostniki si lahko v prvi vrsti pomagajo sami, tako da svoje stiske zaupajo družini ali prijateljem oziroma poiščejo pomoč pri osebnem zdravniku, pedagogu ali socialnem delavcu.
Ključne besede: depresija, mladostnik, stiske, duševno zdravje, medicinska sestra, zdravstvena nega.
Objavljeno: 23.05.2016; Ogledov: 2134; Prenosov: 703
.pdf Celotno besedilo (3,07 MB)

54.
SEZNANJENOST MLADOSTNIKOV S KOMPULZIVNIM PRENAJEDANJEM
Valerija Rošer, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Kompulzivno prenajedanje je uradno priznana oblika motenje hranjenja, ki v razvitem svetu vedno bolj prodira med mlade ljudi. Za kompulzivno prenajedanje je značilno, da oseba izgubi nadzor nad hranjenjem, zaužije ogromne količine hrane in epizode prenajedanja se ponavljajo. Gre za duševno motnjo, ki izraža globoko duševno in čustveno stisko ter nesprejemanje samega sebe. Medicinska sestra mora pri mladostniku vzpostavit terapevtski odnos, da mu lahko pomaga pri spreminjanju negativnih vzorcev. Namen diplomskega dela je predstaviti kompulzivno prenajedanje ter vlogo medicinske sestre pri zdravljenju te oblike motnje hranjenja. Raziskovalne metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, v empiričnem delu pa kvantitativno metodo dela in kot inštrument raziskave vključili anonimni anketni vprašalnik z 10 vprašanji zaprtega tipa. Pridobljene podatke smo statistično obdelali in uredili, jih grafično prikazali ter opisali z opisno statistiko. Rezultati: Rezultati so pokazali, da so mladostniki že slišali za kompulzivno prenajedanje in da slabo poznajo to obliko motnje hranjenja. 41 % anketirancev še nikoli ni slišalo za kompulzivno prenajedanje. 40 % jih je prvič slišalo v osnovni šoli, in sicer od učiteljev. 56 % anketirancev meni, da pozna kompulzivno prenajedanje. 78 % anketirancev bi ga uvrstilo med motnje hranjenja, medtem ko bi ga samo 14 % uvrstilo med duševne motnje. 58 % anketirancev meni, da bi bilo potrebno v šoli namenit več časa za učenje in pogovor o kompulzivnem prenajedanju. Sklep: Ugotovili smo, da dijaki srednje zdravstvene šole slabo poznajo kompulzivno prenajedanje in so premalo poučeni o tej motnji hranjenja. Zato bi bilo smiselno, da bi medicinska sestra izvajala zdravstvenovzgojno izobraževanje na primarni, sekundarni in terciarni ravni, tako za mlade kot tudi za starše, o motnjah hranjenja, zdravi prehrani in zdravem načinu življenja.
Ključne besede: kompulzivno prenajedanje, mladostnik, medicinska sestra, zdravstvena nega, zdravstvenovzgojno delo.
Objavljeno: 23.05.2016; Ogledov: 772; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (706,24 KB)

55.
BULLYING V SREDNJI ŠOLI
Špela Gričnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu opisujemo bullying ali vrstniško nasilje v srednji šoli. Nasilje med vrstniki se lahko zgodi v vsaki šoli, na poti v šolo in iz nje. Ko govorimo o vrstniškem nasilju, so vanj lahko vključeni posamezniki ali pa skupine mladostnikov, ki se pojavljajo kot žrtve, nasilneži ali opazovalci. Vso to nasilje, ki ga povzročajo, pri mladostnikih pušča pečat, ki vpliva na oblikovanje kasnejše samopodobe in osebni razvoj posameznika. V literaturi zasledimo različne oblike vrstniškega nasilja v srednjih šolah, ki se na grobo deli na psihično oziroma verbalno nasilje, fizično nasilje in spolno nasilje. Med nasilje pa ne štejemo tistih dejanj, kjer sta obe osebi prostovoljno vstopili v ta odnos. Poleg različnih oblik, pa so pomembni tudi številni dejavniki, ki vplivajo na pojav vrstniškega nasilja. Tako so si vsi avtorji enotni glede naslednjih dejavnikov: družina, vrstniki, šola in mediji. Družina je tisti dejavnik, ki bistveno vpliva na razvoj otrokove osebnosti in mu pokaže kaj je prav in kaj narobe. Ta mu mora dajati kar se da najboljši zgled, hkrati pa tudi šola, ki postane otrokov drugi dom. Organi pregona in druge institucije se srečujejo s primeri nasilja, zato je potrebna ureditev na področju zakonodaje in uvedba različnih ukrepov, ki se uvajajo na srednjih in drugih šolah. Iz mnogih izkušenj in zgodb, ki jih lahko preberemo ali slišimo o nasilju med vrstniki, je potrebno poudariti, da nasilje ni dopustno in zanj ni ustreznega opravičila. Otrokom je potrebno ustvariti varno okolje, še posebej med vrstniki, ki postanejo zelo pomembni skozi njihovo odraščanje.
Ključne besede: bullying, vrstniško nasilje, mladostnik, nasilnež, žrtev nasilja, ukrepi za preprečevanje nasilja, oblike vrstniškega nasilja
Objavljeno: 23.05.2016; Ogledov: 784; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

56.
MLADOSTNIKI IN OSEBNE FINANCE - PREHOD V FINANČNO SAMOSTOJNOST
Mihaela Kotnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V obdobju mladostništva se oseba pripravlja na samostojnost. Ko posameznik odraste, se sooči z zahtevo po učinkovitem upravljanju z osebnimi financami. Po 15. letu starosti potrebuje mladostnik ustrezna znanja o učinkovitem ravnanju z lastnimi finančnimi sredstvi in možnost praktičnih izkušenj, da se bo lahko učinkovito pripravil na obdobje samostojnosti. V raziskavi nas je zanimalo, kakšna je stopnja finančne pismenosti mladostnikov in na kakšni ravni je ponudba finančnega opismenjevanja mladostnikov. Ugotovitve kažejo, da je finančna pismenost mladostnikov na nizki ravni in da bi morali na področju finančnega opismenjevanja v Sloveniji še veliko postoriti.
Ključne besede: mladostnik, osebne finance, finančna pismenost, finančno opismenjevanje
Objavljeno: 30.06.2016; Ogledov: 329; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

57.
SEZNANJENOST MLADOSTNIKOV Z DEJAVNIKI ZA ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG
Petra Spasojević, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Največja vrednota verjetno vsakega posameznika kot njegove družine je zdravje. Temelji za zdrav življenjski slog mladostnika se začnejo graditi z vzgojo in navadami znotraj družine, ki vplivajo na zdrav razvoj otroka. Da mladostnik ohrani zdravje in zdrav življenjski slog tudi v odrasli dobi, pa je potrebno da ima mladostnik znanje o zdravem življenjskem slogu, zato smo z našo raziskavo želeli ugotoviti, kakšen je življenjski slog mladostnikov. Metodologija raziskovanja: V diplomskem delu smo za teoretični del diplomskega dela uporabili deskriptivno metodo dela s študijem domače in tuje strokovne literature ter uporabo internetnih virov. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Kot instrument raziskave smo uporabili anonimni anketni vprašalnik, ki je sestavljen iz 23 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 70 mladostnikov starih od 15 do 19 let. Podatke iz anonimne ankete smo zbrali, analizirali ter jih prikazali s pomočjo grafikonov. Rezultati: Raziskava je pokazala, da je seznanjenost mladostnikov z dejavniki za zdrav življenjski slog slaba, kar potrjujejo rezultati razvad, slabih prehranjevalnih navade in slabih navad telesne aktivnosti mladostnikov, kakor tudi slabo poznavanje vpliva nezdravega življenjskega sloga. Raziskava je pravtako pokazala, da je delež staršev, ki živijo v zdravem življenjski slog enak deležu staršev, ki imajo vpliv na življenjski slog mladostnikov. Sklep: Vpliv staršev na zdrav življenjski sloga otroka in mladostnika so temelji za zdravo in kakovostno življenje v odrasli dobi. Zato je v proces ozaveščanja in učenja otrok in mladostnikov o zdravem življenjskem slogu, potrebno vključiti zdravstveno vzgojo tudi šolstvo v vseh obdobjih izobraževanja.
Ključne besede: mladostnik, zdrav življenjski slog, dejavniki tveganja, družina, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 987; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

58.
Mladostnik s samopoškodbenim vedenjem, izziv medicinske sestre v urgentni ambulanti
Simona Prapotnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Prevalenca samopoškodbenega vedenja pri mladostnikih iz leta v leto narašča in predstavlja vse večji javno zdravstveni problem. V pričujočem diplomskem delu smo želeli poudariti pomen ustreznega pristopa medicinske sestre v urgentni ambulanti k mladostniku, ki se je namerno samopoškodoval in z raziskavo ugotoviti ali imajo medicinske sestre zadostno znanje za celostno obravnavo mladostnika s samopoškodbenim vedenjem. Metode: V raziskavi je sodelovalo 50 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov enega izmed Urgentnih centrov v severovzhodni Sloveniji. Uporabljen raziskovalni inštrument je bil anketni vprašalnik, sestavljen iz 20 vprašanj. Rezultati: Opažamo, da medicinske sestre in zdravstveni tehniki sicer poznajo pojem namernega samopoškodovanja, a so med petimi tipičnimi prepoznavnimi znaki namernega samopoškodovanja prepoznali v povprečju tri znake. Medicinske sestre in zdravstveni tehniki zaznavajo pomanjkanje znanja glede pristopa k mladostniku, ki se je namerno samopoškodoval ter so se o samopoškodbenem vedenju mladostnika pripravljeni dodatno izobraževati. Ugotovili smo, da delovna doba in delovne izkušnje medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v Urgentnem centru ne vplivata na število prepoznanih osnovnih znakov namernega samopoškodovanja pri mladostniku. Pozitiven statistično značilen vpliv delovnih izkušenj na urgenci pa se kaže na zavedanje o pomembnosti pridobitve zaupanja in ustrezne komunikacije med mladostnikom in medicinsko sestro za pridobitev soglasja za nadaljnje postopke in posege (p=0,031; rs=0,319). Sklep: Pomanjkanje znanja ustreznega pristopa medicinske sestre k mladostniku, ki se je namerno samopoškodoval, je ugotovljeno v mnogih raziskavah, pri čemer zaposleni v psihiatričnih bolnišnicah niso izjema. Menimo, da bi lahko pri reševanju tega problema pomembno vlogo odigrale izobraževalne ustanove, ki bi več pozornosti namenile učnim vsebinam s področja psihiatrične zdravstvene nege. Hkrati pa bi lahko izvajali dodatna izobraževanja za zaposlene v zdravstveni negi, ki prihajajo v stik z mladostniki s samopoškodbenim vedenjem.
Ključne besede: mladostnik, namerno samopoškodovanje, urgentna ambulanta, medicinska sestra, pristop
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 536; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

59.
ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG MLADOSTNIKOV IN VLOGA KLINIČNEGA DIETETIKA
Ruža Pandel Mikuš, 2016, specialistično delo

Opis: Uvod: Zdrav življenjski slog predstavlja vzorec vedenja posameznika, ki omogoča ohranjanje in krepitev lastnega zdravja. Dejavnikov, ki ga oblikujejo, je veliko, najpomembnejši pa so zdrava in uravnotežena prehrana, redna telesna dejavnost in izogibanje dejavnikom tveganja (kajenje in zloraba alkohola). Namen: Namen dela je bil predstaviti elemente zdravega življenjskega sloga mladostnikov in opredeliti vlogo kliničnega dietetika pri krepitvi zdravja in preprečevanju kroničnih nenalezljivih bolezni. Z delom smo želeli oceniti razlike v življenjskem slogu med mladostniki, ki vstopajo v univerzitetno izobraževanje ter med tistimi, ki ga zaključujejo. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. V teoretičnem delu je narejen pregled literature obravnavanega problema. V empiričnem delu je bila narejena anketa. Uporabili smo vprašalnik Z zdravjem povezan življenjski slog, ki so ga v Sloveniji uporabili že v petih raziskavah. Rezultati: Sodelovalo je 252 študentov ene izmed fakultet, Univerze v Ljubljani, 211 žensk in 41 moških. Rezultati kažejo, da obstaja statistično pomembna razlika o osveščenosti o zdravem načinu življenja med mladostniki, ki vstopajo v študijsko izobraževanje in med tistimi, ki ga zaključujejo. Obstaja tudi statistično pomembna razlika med spoloma pri pitju alkoholnih pijač, ter o osveščenosti o zdravem načinu življenja med mladostniki, ki so se opredelili, da pripadajo nižjemu družbenemu sloju v primerjavi s tistimi, ki pripadajo višjemu sloju. Razprava in sklep: Raziskava je pokazala, da obstaja razlika o osveščenosti med študenti tretjih letnikov v primerjavi s prvimi letniki. To pomeni, da učenje mladih za zdrav življenjski slog daje pozitivne rezultate in pomeni dobro preventivo debelosti in drugih kroničnih nenalezljivih bolezni. Vloga kliničnega dietetika je zato pri tem učenju lahko zelo pomembna.
Ključne besede: zdrav življenjski slog, prehrana, mladostnik, telesna dejavnost, kajenje, preventiva alkoholizma, dietetik.
Objavljeno: 21.10.2016; Ogledov: 964; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

60.
Povezanost med vključenostjo staršev v šolanje otroka, učnim uspehom in uživanjem psihoaktivnih snovi pri mladostnikih
Karmen Osterc Kokotovič, 2016, magistrsko delo

Opis: Problem, ki smo ga proučevali v magistrski nalogi, je povezanost med vključenostjo staršev v šolanje otroka in uživanjem psihoaktivnih snovi pri mladostnikih. V teoretičnem delu smo predstavili vlogo družine, pomen vključenosti staršev v šolanje otroka, učno uspešnost in obdobje mladostništva, v katerega segajo tudi prvi poskusi psihoaktivnih snovi. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti vključenost staršev v šolanje mladostnikov, učno uspešnost mladostnikov in poseganje mladostnikov po psihoaktivnih snoveh ter vlogo relevantnih demografskih podatkov pri tem. V raziskavi je sodelovalo 193 učencev 9. razreda osnovnih šol in 211 dijakov 2. letnika srednjih šol. Podatke smo zbrali s pomočjo vprašalnika, ki je vseboval Lestvico vpletenosti staršev iz Vprašalnika »Stil starševstva in vpletenost staršev« (Parenting Style and Parental Involvement PSPI; Paulson, 1994) in vprašanja o poseganju mladostnikov po psihoaktivnih snoveh. Rezultati so pokazali, da so mladostniki, katerih starši so bolj vključeni v njihovo šolanje, učno uspešnejši in imajo višja pričakovanja glede lastne stopnje izobrazbe. Starši so bolj vključeni v šolanje mlajših mladostnikov. Prav tako so v šolanje mladostnikov bolj vključeni starši z višjo stopnjo izobrazbe. Učno uspešnejši mladostniki imajo starše z višjo stopnjo izobrazbe in tudi pričakovanja njihovih staršev ter mladostnikova lastna pričakovanja glede najvišje zaključene izobrazbe so pri teh mladostnikih višja. Manj poskusov psihoaktivnih snovi je bilo pri mlajših mladostnikih in učno uspešnejših mladostnikih. Nadalje so rezultati raziskave pokazali, da se z višjo stopnjo vključenosti staršev v šolanje mladostnikov viša starost mladostnikov pri prvih poskusih psihoaktivnih snovi, znižuje se število poskusov različnih vrst psihoaktivnih snovi in pogostost uživanja psihoaktivnih snovi.
Ključne besede: družina, mladostnik, vključenost staršev v šolanje otrok, učna uspešnost, psihoaktivne snovi
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 469; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici