| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 69
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
31.
ARTERIJSKA HIPERTENZIJA PRI MLADOSTNIKU
Darja Milošič, 2014, diplomsko delo

Opis: Arterijska hipertenzija je ena najbolj razširjenih nenalezljivih kroničnih bolezni, ki skrajšajo življenjsko dobo. Je bolezen, ki ne povzroča težav, treba pa jo je zdraviti. Povzroča veliko zapletov, te pa lahko preprečimo s pravilno zdravstveno vzgojo, ki je ena izmed nalog zdravstvene nege. V veliko pomoč nam je dobro poznavanje dejavnikov tveganja.
Ključne besede: Arterijska hipertenzija, mladostnik in arterijska hipertenzija, zdravstvena nega, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra
Objavljeno: 11.12.2014; Ogledov: 827; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (712,60 KB)

32.
Kakovost življenja mladostnika s shizofrenijo
Nina Berlak, 2013, magistrsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava kakovost življenja mladostnika s shizofrenijo. Predstavljena je zgodovina shizofrenije in dejavniki, ki vplivajo na prepoznavanje vzrokov, simptomov, izvajanje diagnostike danes ter možnosti in naèini zdravljenja ter rehabilitacije danes. Pri vkljuèevanju v vsakodnevno življenje se pri mladostniku pojavljajo številne težave. V diplomskem delu so identificirane potrebe mladostnikov s shizofrenijo, kot so dihanje, hranjenje, izloèanje, odvajanje in druge. Obravnavane so ovire (ki vplivajo na socialno in delovno prilagojenost, bolezenske ovire ali ovire, ki so odraz njegove slabe prilagodljivosti), s katerimi se sreèujejo bolniki s shizofrenijo ter pomoè, ki jo pri tem nudi medicinska sestra in zdravstveno osebje. Na podlagi rezultatov študije primera lahko potrdimo, da je kakovost življenja mladostnice s shizofrenijo bistveno manjša, kot je bila pred izbruhom bolezni. Prav tako študija kaže kljuène dejavnike, ki vplivajo na vkljuèevanje mladostnice v socialno okolje, to so paranoidne misli, utrujenost, vrtoglavica, izèrpanost, obèutek odrinjenosti in neenakosti v družbi. Izsledki raziskave so pokazali, da se mladostnica lahko vkljuèuje v vsakodnevno življenje in družbo le deloma, saj družba bolnikov s tovrstno boleznijo, tistih, ki jim zdravstveno stanje to dopušèa, še vedno ne zna integrirati v delovno in socialno okolje.
Ključne besede: mladostnik, shizofrenija, medicinska sestra, zdravstvena nega
Objavljeno: 25.11.2013; Ogledov: 1202; Prenosov: 124
URL Povezava na celotno besedilo

33.
Škodljiva raba alkohola med mladimi
Nina Župan, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni škodljivi vplivi alkohola na mladostnika. V Sloveniji se mladostniki z alkoholom prvič srečajo že zelo zgodaj, zato to predstavlja velik problem za današnjo mladino in celotno družbo. Mladi se ne zavedajo škodljivega vpliva alkohola na telo. Po alkoholu pričnejo posegati zaradi predhodnih izkušenj v družini, medijskih propagand o alkoholu in zaradi dokazovanja v družbi. Starši imajo velik vpliv na mladostnika; kar mladostnik vidi, to si zapomni. Zato se tisti mladostniki, ki živijo z alkoholikom, prej srečajo z alkoholom, kot tisti, v katerih družinah ne pijejo alkohola. Naloga medicinske sestre je, da mladostnika informira o škodljivi rabi alkohola in o tem, kako naj poskrbi za lastno zdravje.
Ključne besede: alkohol, mladostnik, odvisnost, škodljiva raba, alkohol med mladimi, medicinska sestra.
Objavljeno: 24.01.2014; Ogledov: 1364; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (808,40 KB)

34.
Odnos mladostnikov do zdrave prehrane
Anja Murg, 2013, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Mladostniki so izredno ranljiva starostna skupina, saj se v obdobju rasti za njih veliko spremeni. V obdobju mladostništva spremljajo mladostnike hormonske spremembe, spremembe telesa, nenadna preobrazba iz deklice v žensko in iz dečka v moškega ter vse skrbi, ki jih prenaša šolanje. Ker so v obdobju mladostništva v ospredju te spremembe, veliko mladostnikov ne posveča dovolj pozornosti zdravi prehrani. Namen diplomskega dela je bil predstaviti vlogo medicinske sestre pri promoviranju zdrave prehrane in s pomočjo raziskave ugotoviti, kako se prehranjujejo mladostniki ter kakšen odnos imajo do zdrave prehrane. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Podatke smo dobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je vseboval 18 vprašanj zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 59 dijakov in dijakinj Srednje zdravstvene šole Murska Sobota, od tega je bilo 31 dijakov in dijakinj iz prvega letnika in 28 iz četrtega letnika. Rezultati: Raziskava je pokazala, da se mladostniki prehranjujejo dokaj zdravo, večina se strinja, da njihov način prehranjevanja vpliva na njihovo zdravje. Prav tako se večina mladostnikov trudi uživati čim bolj zdravo hrano in meni, da je zdrava prehrana pomemben vidik v njihovem vsakdanu. Sklep: Mladostniki bi se morali zavedati pomena zdrave prehrane. Ker mladostniki veliko krat ne dajejo prednosti zdravi prehrani, je potrebno, da se starši in šola vključujejo v vzgojo in izobraževanje o pomenu zdrave prehrane. Pomembno vlogo imajo tudi zdravstveni delavci, še posebej medicinske sestre, katere morajo mladostnika in starše poučiti in jim približati vsebine zdrave prehrane.
Ključne besede: mladostnik, zdrava prehrana, promocija zdravja, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra, starši
Objavljeno: 16.10.2013; Ogledov: 1513; Prenosov: 294
.pdf Celotno besedilo (930,26 KB)

35.
ODNOS MLADOSTNIKOV DO KAJENJA
Nina Buček, 2013, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Kajenje je daleč najbolj razširjena oblika zlorabe psihoaktivnih snovi. Je eden od najpogostejših vzrokov smrti, zlo zdajšnjega časa. Čim mlajši začnejo kaditi, težje opravijo z odvisnostjo. V naši družbi kajenja nimamo za bolezen, čeprav gre za odvisnost. Bolezni, povezane s kajenjem, so potuhnjene, zdravstvene komplikacije pa nastanejo po dolgotrajnem kajenju. Kljub neprijetnim občutkom kajenja pa mladostnik vztraja, ker to počno tudi drugi, ima veliko željo po odraslosti, zrelosti in njegova radovednost se še stopnjuje. V diplomskem delu smo predstavili osveščenost mladostnikov o škodljivih učinkih kajenja in ukrepe za zmanjševanje kajenja med mladimi ter z raziskavo ugotavljali odnos mladostnikov do kajenja. Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela s študijem domače in tuje strokovne literature. Kot instrument raziskave smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 13 vprašanj zaprtega, polodprtega in odprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 85 dijakov ene izmed srednjih šol v Sloveniji, starih od 18 do 20 let. Raziskavo smo izvedli oktobra 2012. Rezultati: Iz raziskave smo ugotovili, da nekateri mladostniki zelo zgodaj posegajo po cigaretah in tudi redno kadijo. Najpogosteje začnejo kaditi zaradi družbe ali iz radovednosti. Prav tako smo ugotovili, da so mladostniki dobro seznanjeni o škodljivosti kajenja, na kar jih občasno opozarjajo tudi profesorji, od katerih so dobili tudi največ informacij. Informacije so anketiranci dobili tudi preko medijev. Diskusija: Kajenje med mladostniki narašča, predvsem pri dekletih. Nekaterim je povzročilo odvisnost, drugi pa razmišljajo, da bi prenehali s kajenjem. Žal je mladostnik po svoji naravi sprejemljiv za vključevanje v pretirano in rizično vedenje. Zavedati se moramo tudi, da škodljivi učinek kajenja povzroča bolezni. Kajenje je seveda osebna pravica posameznega človeka. Ne ogroža samo kadilca, ampak tudi ljudi v okolici, ki morajo vdihovati cigaretni dim.
Ključne besede: kajenje, mladostnik, škodljivost in posledice kajenja, preprečevanje kajenja, vloga medicinske sestre
Objavljeno: 25.11.2013; Ogledov: 1355; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (844,63 KB)

36.
Odnos mladostnikov do hitre prehrane
Rezarta Veliu, 2013, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Mladostniki, ki so podvrženi hitremu načinu življenja ter hitremu prehranjevanju, so hkrati žrtve sodobnega časa. Diplomsko delo obravnava odnos mladostnikov do hitre prehrane, vlogo družine, družbe in medijev pri izbiri hrane mladostnika. Predstavljena je zdrava prehrana, smernice zdravega prehranjevanja in preventivna vloga medicinske sestre ter njeno zdravstveno-vzgojno delo. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšen odnos imajo mladostniki do hitre hrane, in ali mladostniki vedo, kaj je zdravo prehranjevanje. Raziskovalna metodologija: Uporabljena je deskriptivna metoda dela. Kot raziskovalni instrument smo za zbiranje podatkov uporabili anketni vprašalnik. Anketo smo izvedli med polnoletnimi dijaki v enem izmed parkov v Mariboru. Dobljene podatke smo statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel, ter rezultate ponazorili v obliki grafov. Rezultati: Ugotovili smo, da mladostniki zelo radi uživajo hitro prehrano kljub temu, da se zavedajo, da ni zdrava za njihov razvoj. Večinoma se ne držijo smernic zdravega prehranjevanja. Ugotovili smo tudi, da so medicinske sestre nosilke odgovornega dela. Z zdravstveno-vzgojnim delom širijo pojem zdrave prehrane in nevarnosti hitre, nezdrave hrane. Sklep: Mladostnike je potrebno o zdravi prehrani poučiti, potrebno jim je razložiti, kako hitra hrana vpliva na njihov razvoj in da hitra prehrana ni najboljša izbira za njih. Nezdrave prehranjevalne navade mladostnikov, zlasti neprimerna izbira živil in neredno prehranjevanje lahko povzročijo slabo počutje ter hkrati vplivajo na odpornost organizma. Vloga medicinske sestre je, da mladostnike in starše poučuje o zdravi prehrani in zdravem načinu življenja. Je samostojna na svojem področju ter mora imeti veliko strokovnega znanja in izkušenj.
Ključne besede: Ključne besede: mladostnik, hitra prehrana, družina, družba, mediji, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 11.12.2013; Ogledov: 1857; Prenosov: 353
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

37.
ZAJTRKOVALNE NAVADE MLADOSTNIKOV
Mojca Intihar, 2014, magistrsko delo

Opis: Redno zajtrkovanje je del zdrave prehrane in pomemben dejavnik zdravega življenjskega sloga. Raziskovalci so ugotovili pozitivne učinke pri tistih, ki so uživali zajtrk 4- do 5-krat na teden. Z zajtrkom telesu že zjutraj zagotovimo dovolj energije in se izognemo pomanjkanju določenih hranilnih snovi, potrebnih za zdravo rast in razvoj. Namen magistrskega dela je ugotoviti zajtrkovalne navade mladostnikov. Zanima nas poznavanje pomena vsakodnevnega zajtrkovanja, koliko mladostnikov zajtrkuje in ali se zajtrkovalne navade razlikujejo med mladostniki posameznih šol ter kje mladostniki izvedo največ o zdravi prehrani. Izvedena je kvantitativna raziskava z uporabo strukturiranih vprašalnikov. Pridobljene podatke smo analizirali, jih grafično in statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Office Excel 2010. Na podlagi naših rezultatov raziskave lahko ocenimo, da zajtrkovalne navade mladostnikov niso ustrezne, saj ima ustrezne zajtrkovalne navade manj kot polovica mladostnikov. Opuščanje zajtrka lahko vodi k tveganjem za razvoj debelosti, posledično pa k izbiri manj kakovostne hrane preko dneva. Nekoliko boljše rezultate zajtrkovanja ugotavljamo čez vikend. Redno zajtrkovanje je bolj značilno za fante kot za dekleta. Mladostniki so seznanjeni o pomenu zajtrka, vendar se visok odstotek zajtrkovanja ne izkazuje tudi v praksi. Neustrezne zajtrkovalne navade oz. opuščanje zajtrka kažejo na resen javnozdravstveni problem. Zavedati se moramo, da je obdobje odraščanja obdobje, kjer se izoblikujejo prehrambene navade, zato je zdravstveno-vzgojni program na tem področju še kako pomemben.
Ključne besede: zajtrkovanje, mladostnik, smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, vpliv zajtrka na spominske in kognitivne zmožnosti
Objavljeno: 30.05.2014; Ogledov: 1034; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

38.
OSVEŠČENOST STARŠEV O POMENU DUŠEVNEGA ZDRAVJA OTROK IN MLADOSTNIKOV
Jelena Fajfarić, 2014, diplomsko delo

Opis: Izhodišče: Najpomembnejša lastnost vsake družine je toplina čustvenih odnosov med starši in otroki. Vsi ljudje moramo skrbeti za svoje zdravje, vsi starši pa za zdravje svojih otrok. Zato potrebujemo veliko znanja. Na področju duševnega zdravja ima medicinska sestra pomembno vlogo, saj deluje zdravstveno-vzgojno, tako na starše, kakor tudi otroke in mladostnike. Metodologija raziskovanja: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Teoretična izhodišča smo predstavili s pomočjo študija domače in tuje literature. Kot raziskovalni instrument smo za zbiranje podatkov uporabili anonimni anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 60 naključno izbranih staršev, katerih otroci obiskujejo organizirano športno aktivnost. Dobljene rezultate smo statistično obdelali in jih grafično prikazali s pomočjo programa Microsoft Office Excel. Rezultati: Rezultati raziskovanja so pokazali, da se starši zavedajo, kako pomembno je duševno zdravje za zdrav razvoj otroka in kasneje mladostnika. Spodbuden je podatek, da se zelo dobro zavedajo lastne odgovornosti za zdrav razvoj svojih otrok. Vsi anketiranci posvečajo poseben pomen redni gibalni aktivnosti, saj pravijo, da le-ta pomembno vpliva na duševno zdravje njihovega otroka. Prav tako se zavedajo pozitivnih lastnosti, ki jih ima pozitivna družinska klima. Sklep: Starši se zavedajo, kako pomembna je njihova vloga za zdrav razvoj otroka in s tem dobro duševno zdravje svojih otrok, saj prav oni v veliki meri vplivajo na duševno zdravje le-teh. Medicinska sestra ima ob tem pomembno vlogo, starši pa ji v medsebojnem odnosu morajo zaupati. Na ta način bo zdravstveno-vzgojno delovanje medicinske sestre doseglo največji učinek.
Ključne besede: duševno zdravje, otrok, mladostnik, starši, medicinska sestra
Objavljeno: 07.02.2014; Ogledov: 1241; Prenosov: 302
.pdf Celotno besedilo (9,16 MB)

39.
MLADOSTNIKI IN NJIHOVA SAMOPODOBA
Maja Jevšnik, 2014, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča:v diplomskem delu obravnavamo mladostnika ter njegovo samopodobo v času odraščanja. Namen diplomskega dela je predstaviti mladostnika, obdobje odraščanja, ki je že samo po sebi težko, saj je to prehodno obdobje med otroštvom in odraslostjo. V tem obdobju pride do intenzivne rasti in dozorevanja v fizičnem in psihičnem smislu. Mladostniki iščejo lastno identiteto, razvijajo svojo spolno vlogo, urejajo odnos do staršev in drugih odraslih, usmerjajo odnosz vrstniki in oblikujejo odnos do dela z razvijanjem ustvarjalnosti.Želeli smo predstaviti pomen zdrave samopodobe, ki je eno temeljnih področij osebnosti, saj zajema celotno predstavo, mnenj, stališč, ki jih imamo v sebi, vrednosti, ki si jih pripisujemo in odnos,ki ga imamo do samih sebe. Na koncupa je predstavljenavloga in vplivter zdravstveno vzgojno delo zdravstvenih delavcev pri mladostnikih in starših. Metodologija raziskovanja: uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Teoretična izhodišča smo opredelili s pomočjo analize domače in tuje strokovne literature. Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji. Uporabili smo anketni vprašalnik. Kvantitativne podatke smo statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel. Rezultati: vraziskavi je sodelovalo 58 dijakov srednje zdravstvene šole Celje.Na podlagi analize smo ugotovili, da ima večji del anketiranih mladostnikov pozitivno samopodobo ter da se zavedajo pomena zdrave samopodobe v obdobju odraščanja. Sklep:mladostnike je potrebno o pozitivni samopodobi ozaveščati, potrebno jim je razložiti njen pomen in vpliv. Vloga zdravstvenih delavcev je, da mladostnike in starše poučujejo o pomenu zdrave samopodobe in zdravem ne stresnem načinu življenja.
Ključne besede: mladostnik, samopodoba, družba, družina, vloga medicinske sestre, zdravstveno vzgojno delo.
Objavljeno: 30.05.2014; Ogledov: 2672; Prenosov: 654 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

40.
NADGRADNJA OBSTOJEČIH KLASIČNIH MLADINSKIH CENTROV Z VKLJUČITVIJO PSIHOLOŠKIH VSEBIN
Nina Stegmüller, 2014, magistrsko delo

Opis: Glavni namen magistrske naloge je bil preučiti dejansko vlogo mladinskih centrov in razmisliti o nadgradnji le-teh z vključitvijo psiholoških vsebin. Odločitev za izbiro teme izhaja iz zaskrbljujočih razmer na področju mladine v slovenskem prostoru. Gre predvsem za relativno visoko stopnjo brezposelnosti, ki predstavlja dejavnik tveganja za neoptimalen razvoj mladostnikov. Hkrati pa, glede na primerjavo z nekaterimi drugimi državami, mladinski centri predstavljajo še neizkoriščen potencial, saj zaposlujejo relativno malo ljudi. Podatke smo zbrali s pomočjo spletnega vprašalnika. Povezava do njega je bila za mladostnike možna iz različnih spletnih mest (direktna povezava, Facebook, www.klopotec.net, elektronska pošta), predstavnike mladinskih centrov smo kontaktirali preko elektronske pošte. Anketne vprašalnike je rešilo 128 mladostnikov in 18 predstavnikov mladinskih centrov. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da se mnogo mladostnikov ne udeležuje aktivnosti mladinskih centrov. Približno tri četrtine udeležencev sicer navaja pripravljenost obiska psihologa v mladinskem centru, v kolikor bi potrebovali pomoč. Medtem pa nadgradnja v medgeneracijske centre pri večini udeležencev ne bi pomenila odločitve za obisk mladinskega centra. Ocene vtisa o mladinskih centrih se statistično pomembno povezujejo z izraženostjo ocen prednostnih področij izvajanja programov (z Likertovo lestvico), definiranih s strani Urada za mladino kot aktivnosti mladinskih centrov. Večina predstavnikov mladinskih centrov prepoznava potrebe po dodatnem usposabljanju, predvsem s področij psihologije, sociologije in pedagogike ter področij delovanja mladinskih centrov. Izvajajo širok in raznolik spekter aktivnosti, kar pomeni tudi možnosti za najrazlične mladostnike. Omeniti pa velja tudi ovire, s katerimi se soočajo. To so predvsem nizka sredstva, težave, povezane s kadri in udeleženci, slabo informiranje, birokracija ter preslabo sodelovanje s šolami. Večina predstavnikov sicer ne navaja potrebe po psihologu kot strokovnem sodelavcu, ampak mu vseeno pripisuje mnogo delovnih nalog in vlog, ki bi jih lahko sprejel.
Ključne besede: mladinski center, psiholog/inja, mladostnik/ca, medgeneracijsko, zaposlitev
Objavljeno: 24.09.2014; Ogledov: 897; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici