| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 69
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
1.
MLADOSTNIK V PROMETU
Nela Golc, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Na začetku diplomskega dela je opredeljen mladostnik, njegove razvojne naloge ter tvegano vedenje mladih. Na njegov razvoj vpliva tako telesni kot čustveni razvoj, razvoj psiholoških potreb, psihosocialni razvoj in razvoj identitete. Sicer si posameznik identiteto oblikuje celo življenje, vendar je proces v mladostništvu najbolj intenziven in morda tudi najusodnejši. Ker si dandanes več ne znamo predstavljati življenja brez prometa, sem v diplomskem delu opredelila značilnosti otroka oziroma mladostnika v prometu, kajti za uspešno vključevanje v promet, je potreben tako motorični kot spoznavni in moralni razvoj. Otroci oziroma mladostniki pa so lahko v prometu udeleženi v različnih položajih, lahko so potniki, pešci, kolesarji in tudi vozniki. Kot vsi drugi udeleženci v prometu so tudi oni dolžni upoštevati vse prometne predpise in se po njih tudi ravnati. Vendar prihaja do kršitve teh predpisov in posledično temu do prometnih nesreč. Glede na medije imamo vtis, da so velikokrat v prometnih nesrečah udeleženi ravno mladostniki. Statistike nam kažejo, da relativno velikokrat izgubijo življenje prav mladi. V nalogi je posebej opisan mladi voznik, kajti mladostniki kot mladi vozniki so bolj izpostavljeni nesrečam, ravno zaradi neizkušenosti, velikokrat je prisoten tudi alkohol in neprilagojena hitrost vožnje. Tudi številke to potrjujejo, saj mladi vozniki povzročijo 23% vseh prometnih nesreč. Moramo pa se zavedati tudi tega, da so mladi vozniki motornih vozil najštevilčnejša skupina udeležencev v prometu in da sedaj zakon tudi že dopušča mladim vožnjo motornega vozila pred dopolnjeno starostjo 18 let in s tem nabiranje izkušenj v prometu, vse to pa le pod nadzorom spremljevalca.
Keywords: mladostnik, mladi voznik, prometne nesreče, alkohol, hitrost
Published: 01.06.2009; Views: 2985; Downloads: 440
.pdf Full text (528,99 KB)

2.
KVALITETA ŽIVLJENJA V ZAVODU ZA USPOSABLJANJE INVALIDNE MLADINE V KAMNIKU
Olga Tonin, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava kvaliteto življenja invalidnih otrok in mladostnikov ter zaposlenih v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine (v nadaljevanju ZUIM) v Kamniku. Kvaliteta življenja postaja v zadnjem stoletju tema, ki ji v razvitem svetu posvečamo vse več pozornosti. Kvaliteta življenja je preučevanje družbene blaginje in opredeljuje notranje in zunanje doživljanje in ocenjevanje lastnega življenja. Sestavljena je iz različnih elementov, kot so: blaginja, svoboda, identiteta, socialna varnost, kultura, izobraževanje, zaposlovanje, družbeni odnosi, družbeno in politično življenje, zasebnost, in tako dalje. Kako posameznik ali družba ocenjuje ali vrednoti kvaliteto življenja (svojo ali družbeno), je odvisno od tega, kako so zadovoljeni in izpolnjeni dejavniki, pogoji in okoliščine (notranji in zunanji), ki vplivajo na življenje posameznika ali družbe. Invalidi imajo zaradi majhne sposobnosti in spretnosti, da zagovarjajo sami sebe, za doseganje svoje samouresničitve bistveno manj možnosti kot ostali ljudje. Zato še toliko bolj potrebujejo različne zagovornike svojih interesov, obstoja in samopotrditve in to ne samo staršev, državnih institucij in strokovnih služb, marveč tudi ljudi iz okolja, v katerem živijo, zlasti poznanih, vplivnih in spoštovanih. Zaradi vsakdanjih obremenitev in stresnih situacij je kvaliteta življenja na nižjem nivoju. Ker je od kvalitete delovnega življenja zaposlenih odvisno naše celotno življenje in tudi življenje invalidov, se je potrebno potruditi, da je njihova kvaliteta na visokem nivoju in da v delovnem okolju ni nezadovoljstva.
Keywords: kvaliteta življenja; invalidni otrok in mladostnik; zaposlena oseba; Zavod za usposabljanje invalidne mladine; zadovoljstvo; prizadetost
Published: 03.06.2009; Views: 2585; Downloads: 220
.pdf Full text (870,69 KB)

3.
Vloga medicinske sestre pri izbiri kontracepcije
Darja Arzenšek, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo vsebuje poznavanje kontracepcije pri mladostnikih, seznanjenost mladostnikov o kontracepciji ter pomembnost zdravstvene vzgoje pri mladostnikih o varni in zaščiteni spolnosti. S pomočjo anketnega vprašalnika je bila izvedena raziskava na vzorcu 113 dijakov in dijakinj Srednje zdravstvene šole v Celju. Cilj raziskave je bil ugotoviti seznanjenost mladostnikov s kontracepcijskimi sredstvi in njihovo uporabo ter kje iščejo informacije o kontracepciji oziroma od koga informacije dobijo. Odgovore, na vprašanje vezano na pridobivanje informacij o kontracepciji, dobijo v večini primerov iz raznih publikacij, interneta in pa tudi od oseb, kot so mama, prijateljica in pa medicinska sestra. Pri mladostnikih je bilo ugotovljeno da se v spolnost spuščajo veliko prej kot pa generacije pred njimi. Poznavanje vrst kontracepcije in uporaba le-te je zadovoljiva, saj kontracepcijo uporablja večina mladostnikov ( 95,5%). Prav tako so dobro osveščeni/poučeni o vrstah kontracepcijskih sredstev. Zelo pomembna pa je zdravstvena vzgoja mladostnika že od mladih let, saj se vzgajanje v mladih letih pozna pri nadaljnjem življenju ter vedenju mladostnika in kasneje odrasle osebe.
Keywords: Mladostnik, kontracepcija, zdravstvena vzgoja
Published: 15.07.2009; Views: 2950; Downloads: 511
.pdf Full text (252,43 KB)

4.
Depresivne epizode in samomorilni poskusi mladih
Urška Virk, 2010, undergraduate thesis

Abstract: IZVLEČEK V diplomskem delu so predstavljene oblike depresij, telesni in duševni znaki depresij, kako si lahko pomaga depresiven mladostnik oziroma, kako mu lahko pomagajo bližnje osebe ter zdravljenje in samomorilnost med mladimi. Namen diplomskega dela je, prispevati k boljši obravnavi depresije in samomorilnosti mladih. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljena depresija in samomorilnost med mladimi. Opisali smo oblike depresije, dejavnike tveganja, duševne in telesne znake depresije, zdravljenje depresij, samomorilni poskus in samomor, dejavnike tveganja za samomor, ter dejstva in delo medicinske sestre s samomorilno ogroženim mladostnikom. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo izvedli v letu 2005 in v letu 2009. Anketirali smo 80 študentov Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru. Z anketo smo želeli ugotoviti, koliko študenti vedo o pojmu depresija, če so že poskušali narediti samomor, oziroma so o tem razmišljali in koliko študentov kaže nekatere znake depresije. Iz raziskave je razvidno, da študentje veliko vedo o pojmu depresija, ugotovili smo tudi, da je leta 2005, 23 odstotkov anketirancev že poskušalo narediti samomor, leta 2009 pa kar 29 odstotkov. Iz raziskave je tudi razvidno, da polovica anketirancev, kaže nekatere znake depresije, razvidno pa je tudi, da se mladi v stiski pogosto zatečejo k staršem ali prijateljem; to torej pomeni, da se tudi mladostniki zavedajo, da je družina ena izmed dragocenih opor v stiski.
Keywords: Ključne besede: mladostnik, depresija, samomor, samomorilni poskus, podpora.
Published: 31.03.2010; Views: 3047; Downloads: 907
.pdf Full text (415,91 KB)

5.
Nasilje med vrstniki in vloga medicinske sestre
nina obal, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljeno nasilje med vrstniki, s katerim se sooča vedno več mladostnikov, staršev in učiteljev v šolah, oblike nasilja in pravna zaščita mladostnikov pred nasiljem. Predstavljena je tudi vloga medicinske sestre pri prepoznavanju nasilja pri mladostniku. Metodologija raziskovanja. Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji z uporabo delno strukturiranega intervjuja. Raziskovalni vzorec je zajemal štiri diplomirane medicinske sestre in eno višjo medicinsko sestro. Intervjuji so potekali v Zdravstvenem domu, v dispanzerjih za šolske otroke in mladino. Rezultati raziskave. Z intervjujem smo ugotavljali, kako so medicinske sestre poučene o nasilju in katere so njihove metode za prepoznavanje nasilja, ter kako je pravno urejena varnost in zaščita otrok in mladostnikom pred nasiljem. Ugotovili smo, da so medicinske sestre dobro poučene o nasilju, ocenjujejo pa, da bi bilo potrebno tudi pravno urediti zaščito otrok in mladostnikov pred nasiljem v šolah in izven nje. Sklep. Nasilja ne moremo odpraviti samo z varnostnimi metodami in ukrepi, ograjami, alarmnimi napravami, kamerami ali varnostnimi službami. Rešitev problema je v vseh nas, v naših odnosih, v odnosih do otrok. Šele, ko bodo otroci čutili, da jih sprejemamo in cenimo, ko bodo čutili, da nam zanje ni vseeno, da želimo biti z njimi in jim pomagati na poti v svet odraslih, si bomo morda spet povrnili izgubljeno zaupanje.
Keywords: Ključne besede: mladostnik, vrstniki, nasilje, družina, medicinska sestra.
Published: 14.06.2010; Views: 2077; Downloads: 299
.pdf Full text (410,83 KB)

6.
Agresivnost med mladimi
Indira Husanović, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili temeljne pojme agresivnosti in nasilja ter opisali teorije agresivnosti. Predstavili smo dejavnike, ki vplivajo na nasilno vedenje mladostnikov ter oblike nasilja mladih v Sloveniji. Navedli smo tudi ukrepe za preprečevanje in obvladovanje nasilja ter soočenje šole z nasiljem. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli na osnovni šoli Antona Aškerca v Velenju in Srednji zdravstveni šoli v Celju v mesecu septembru 2009 in v mesecu marcu 2010. Namen raziskave je bil, ugotoviti katera vrsta nasilja prevladuje med mladostniki, kje najpogosteje pride do nasilja in koga obvestijo v primeru, da so bili žrtev nasilja. Rezultate smo pridobili z vprašalnikom zaprtega in polodprtega tipa, razdeljenim med 40 osnovnošolcem in 40 srednješolcem. Rezultati raziskave so pokazali da je v anketirani osnovni šoli prisotno psihično kot fizično nasilje, medtem ko v anketirani srednji šoli prevladuje psihično nasilje. V anketirani osnovni šoli najpogosteje pride do nasilja na hodnikih šole, v anketirani srednji šoli pa pred šolo. V primeru nasilja anketirani osnovnošolci najpogosteje obvestijo učitelja in prijatelje, medtem ko srednješolci svoje starše.
Keywords: Ključne besede: nasilje, agresija, mladostnik, vrstniško in medvrstniško nasilje, bullying.
Published: 02.07.2010; Views: 4560; Downloads: 1188
.pdf Full text (565,36 KB)

7.
Seznanjenost mladih z duševno motnjo - shizofrenijo
Lidija Avguštin, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu Seznanjenost mladih z duševno motnjo — shizofrenijo predstavljamo, kakšno je poznavanje mladih o izjemno težki duševni motnji, kot je shizofrenija. Delo je sestavljeno iz dveh delov. V teoretičnem delu diplomskega dela so predstavljeni duševna motnja shizofrenija, epidemiologija, vzroki in znaki ter klinični tipi shizofrenije. Opisani so vpliv duševne motnje shizofrenije na mladostnika in vloga družine, pomen zdravstvene nege pacienta s shizofrenijo ter vloga medicinske sestre. Shizofrenija je najtežja duševna motnja. Pacienti so pogosto stigmatizirani in izločeni iz družbe, vzroki za takšne reakcije so nepoznavanje in napačne predstave o tej duševni motnji. V raziskovalnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila izvedena na Srednji šoli Slovenska Bistrica. Anketiranih je bilo 100 dijakov od prvega do četrtega letnika. Rezultati raziskave kažejo, da je polovica anketiranih dijakov že slišala za omenjeno bolezen, informacije o njej pa so večinoma pridobili iz medijev. Večina anketirancev meni, da je za paciente z duševno motnjo značilno, da se umaknejo v »svoj svet«. Ravno tako bi večina mladostnikov bila pripravljena sprejeti sovrstnika s shizofrenijo v svojo družbo, saj navajajo, da nimajo predsodkov pred to boleznijo.
Keywords: duševna motnja, shizofrenija, mladostnik, družina, zdravstvena nega, medicinska sestra.
Published: 14.06.2010; Views: 2578; Downloads: 760
.pdf Full text (405,75 KB)

8.
Ohranjanje dostojanstva pri mladostniku med hospitalizacijo
Zalika Hauko, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Mladostništvo v življenju predstavlja most iz otroštva v odraslost, ko se posamezniku dogajajo psihične in fizične spremembe, je čas, ko telo dosega zrelost. V obdobju odraščanja postanejo pomembni vrstniki, s katerimi mladostnik prebije veliko časa. Starševstvo je postavljeno pred konflikti, ki so nekaj vsakdanjega. S hospitalizacijo se mladostniku spremeni ritem življenja, saj je začasno ločen od družine, prijateljev in izostane iz šole. V diplomskem delu smo želeli ugotoviti počutje mladostnikov med hospitalizacijo, doživljanje medosebnih odnosov ter ali je dostojanstvo mladostnika ohranjeno ali okrnjeno. Cilj je bil predstavitev odnosa med mladostnikom in zdravstvenim osebjem, spoštovanje mladostnikove zasebnosti in ugotovitev stopnje komunikacije med mladostnikom, negovalnim timom in starši. Metodologija raziskovanja. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Za zbiranje podatkov smo uporabili strukturiran vprašalnik. Raziskovalni vzorec je zajemal 27 mladostnikov. Raziskava je potekala na Kliniki za pediatrijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Rezultati. Ugotovljeno je bilo, da se mladostniki med hospitalizacijo počutijo prijetno in zadovoljno. S strani negovalnega tima so obravnavani strokovno in individualno, vzpostavljena je profesionalna komunikacija med mladostnikom, starši in zaposlenimi, imajo pa tudi možnost soodločanja pri zdravljenju. Sklep. Obdobje mladostništva je življenjsko obdobje, ko posameznik ni več otrok, ni pa še sposoben sprejemati samostojnih življenjskih odločitev v svetu odraslih. Je krhka, celovita osebnost, ki jo je potrebno obravnavati individualno in spoštljivo ter mu pomagati na poti k odraslosti.
Keywords: Ključne besede: mladostnik, dostojanstvo, komunikacija, medsebojni odnosi
Published: 07.12.2010; Views: 1535; Downloads: 175
.pdf Full text (1,15 MB)

9.
NEKATERI VIDIKI ZAZNAVANJA NASILJA MED MLADIMI V TEORETIČNEM IN PRAKTIČNEM IZOBRAŽEVANJU ZA POKLIC TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE
Edvard Jakšič, 2010, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je predstavljeno obdobje mladostništva, ki ga ocenjujemo kot čas velikih sprememb, saj se mladi poleg svoje intenzivne rasti, razvoja na fizičnem in psihičnem področju srečujejo z velikimi družbenimi spremembami. V nadaljevanju so predstavljeni problemi nasilja med mladimi, kjer smo se osredotočili predvsem na dijake Srednje zdravstvene šole Murska Sobota. Zanimala nas je primerjava med šolskim okoljem pri splošno-izobraževalnih predmetih in praktičnim poukom v bolnišničnem okolju. Ob tem nas je zanimalo, ali je v obeh okoljih prisotno nasilje in kdo je glavni vršilec nasilja. Uporabili smo kvantitativno deskriptivno metodo, študij znanstvene in strokovne literature, člankov in anketni vprašalnik kot tehniko zbiranja empiričnih podatkov. Obdelava podatkov je bila računalniška, s pomočjo programa Microsoft Word in Excel ter prikazana z grafi. Raziskavo smo izvedli med dijaki tretjih in četrtih letnikov Srednje zdravstvene šole Murska Sobota. Anketiranih je bilo 100 dijakov. Na podlagi raziskave smo ugotovili, da je nasilje prisotno v obeh raziskovalni okoljih, v našem primeru tako v šolskem okolju teoretičnega pouka, kot tudi praktičnega pouka. Primerjava obeh okolij, je pokazala več nasilja v šolskem okolju v primerjavi s praktičnim poukom. V obeh primerih pa je prisotnega več psihičnega kot fizičnega nasilja. Najpogostejša oblika fizičnega nasilja je prerivanje, psihičnega pa žaljenje, zmerjanje in norčevanje. Najpogostejši povzročitelji nasilja v šolskem okolju so sošolci oz. vrstniki, pri praktičnem pouku pa fizično nasilje vršijo mentorji in sošolci, psihično pa pacienti. Dijaki žrtev nasilja se ponavadi zaupajo svojim vrstnikom ali pa o tem molčijo. Anketirani dijaki so bili precej samokritični, saj jih je večina odgovorila, da so tudi sami občasno nasilni do svojih vrstnikov. Vrsta nasilja, ki ga izvajajo, pa je največkrat psihično nasilje. Ko so mladi navzoči ob nasilju, ki se dogaja drugim, žal ne posredujejo, vendar mislijo, da bi jim morali nekako pomagati. Anketirani dijaki so tudi zelo kritični do učiteljev na šoli, ki po njihovem prepričanju storijo premalo za preventivo nasilja. Prav tako ocenjujejo, da je tako v šolskem okolju, kot tudi pri praktičnem pouku prisotno več prikritega nasilja v primerjavi z vidnim nasiljem, ki pa ga v večini vršijo sošolci.
Keywords: nasilje, mladostnik, šolsko okolje, praktični pouk
Published: 06.10.2010; Views: 2972; Downloads: 421
.pdf Full text (549,48 KB)

10.
Samopoškodovanje otrok in mladostnikov
Janja Volmajer, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo prikazali samopoškodovanje kot kompleksen pojav, ki je odvisen od mnogih dejavnikov. Predstavili smo adolescenco in značilnosti tega razvojnega obdobja, saj za posameznika predstavlja čas napetosti med možnostmi in tveganji. Opisali smo samopodobo in dejavnike, ki vplivajo na razvoj samopodobe. Poudarili smo tudi, da beg v svet avtoagresije predstavlja način spopadanja s stiskami in krizami. Predstavili smo samopoškodovanje kot način ravnanja, ki je posledica različnih vzročnih stanj oziroma motivov. V nadaljevanju opišemo sliko motnje, kjer se osredotočimo na možne metode, predele telesa ter predmete, ki jih mladostniki pri samopoškodbenem aktu uporabljajo. Omenili smo tudi vlogo medicinske sestre pri obravnavi mladostnika z duševno motnjo, komunikacijo v zdravstveni negi in vpliv družine na otroka in mladostnika. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli na Srednji zdravstveni in kozmetični šoli v Mariboru. Namen raziskave je bil ugotoviti, koliko mladostniki vedo o samopoškodovanju.
Keywords: adolescenca, mladostnik, samopoškodovanje, samopodoba, komunikacija
Published: 12.05.2011; Views: 2941; Downloads: 640
.pdf Full text (1,39 MB)

Search done in 0.33 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica