| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
11.
Vpliv laktobacilov na zdravje: sistematični pregled literature
Sergej Obran, 2018, diplomsko delo

Opis: Naše zaključno delo se je osredotočilo na rod Lactobacillus in na izpostavitev morebitnih vplivov le-teh na zdravje. Laktobacili uporabljajo mlečno-kislinsko vretje za izdelavo potrebne energije in so naravno prisotni v našem črevesju. Umirjajo vnetja, preprečujejo okužbe in razrast nevarnih mikroorganizmov v našem prebavnem traktu. Uničujejo in preprečujejo nastanek zobne gnilobe ter okužbe s strani nevarnih mikroorganizmov. Vendar ne vplivajo samo na prebavni trakt, temveč tudi na našo psiho, saj dokazano umirjajo in blažijo stresni odziv. Tudi kožne bolezni niso izvzete iz obsega delovanja laktobacilov, saj preprečujejo naselitev nevarnih mikroorganizmov na koži, pomirjajo razdraženo kožo, pospešujejo celjenje in preprečujejo okužbe ran na koži. Pri revmatičnih boleznih pomagajo uravnavati vnetne dejavnike v krvi in blažijo bolečino sklepov. Zasledimo jih tudi pri preprečevanju okužb dihal, ki so posebej nevarna med otroci, starostniki in kroničnimi bolniki. Na področju vaginalnega zdravja so močno zastopani kot del zdrave mikrobiološke kulture nožnice in preprečujejo okužbe z raznimi bakterijami, nekatere raziskave pa jih omenjajo kot možno zdravilo proti okužbi z virusom HIV. Raziskave o laktobacilih pokrivajo mnoga področja, so dokazano koristni in nepogrešljivi pri zdravem načinu življenja.
Ključne besede: koristni mikroorganizmi, lajšanje simptomov, prebava, zdravstvena nega, mikrobiom, laktobacil, zdravje
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 741; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

12.
VPLIV MIKROBIOLOŠKIH PRIPRAVKOV NA RAST ORHIDEJ IZ RODU Phalaenopsis sp.
Nika Lichteneger, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Tehnologija efektivnih mikroorganizmov (EM, angl. effective microorganisms) uporablja kombinacijo več vrst kultur živih mikroorganizmov, ki so bili izolirani iz naravnih rodovitnih tal. Namen diplomskega dela je proučiti vpliv uporabe koristnih mikroorganizmov (EM-tehnologije) na električno prevodnost in pH-vrednost izcedka hranilne raztopine ter morfološke lastnosti orhidej iz rodu falenopsis. V raziskavo, ki je potekala v podjetju Ocean Orchids, d. o. o., smo vključili štiri sorte orhidej rodu falenopsis ('Brisbane Anthura', 'Anthura Cambridge', 'Anthura Montreux' ter 'Anthura Washington'). Uporabili smo tri različna EM-sredstva (EM Multy Grower®, EM Naturalny Aktiwny® in EM-5®). Uporaba mikrobioloških pripravkov je značilno znižala povprečno vrednost električne prevodnosti izcedka hranilne raztopine in njegovo pH-vrednost le pri sorti 'Anthura Cambridge'. Prav tako je uporaba EM-pripravkov značilno vplivala na določene morfološke lastnosti rastlin, vendar je bil učinek odvisen od sorte. Pri sorti 'Anthura Cambridge' se je značilno znižala sveža masa listov. Pri sortah 'Brisbane Anthura' in 'Anthura Washington' je uporaba EM-pripravkov značilno znižala vsebnost suhe snovi korenin, pri sortah 'Anthura Cambridge' in 'Anthura Montreux' se je značilno znižala suha snov listov.
Ključne besede: koristni mikroorganizmi, Phalaenopsis sp., rast, morfološke lastnosti
Objavljeno: 31.08.2018; Ogledov: 616; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

13.
Seznanjenost mladostnikov z mlečnokislinskimi bakterijami
Tina Kaučevič, 2017, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Vedno več ljudi predvsem mladostnikov se zaveda, da so mlečnokislinske bakterije koristni za zdravje in dobro počutje, saj predstavljajo sestavni del koristne mikrobiote in sodelujejo pri tvorbi pomembnih hranil. Namen diplomskega dela je predstaviti mlečnokislinske bakterije, ter raziskati kako so mladostniki seznanjeni z mlečnokislinskimi bakterijami. Raziskovalne metode: V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna in kvantitativna metoda dela. Kot raziskovalni inštrument je uporabljen spletni anketni vprašalnik, ki smo ga izvedli v mesecu juliju 2017. Anketni vprašalnik je vseboval 15 vprašanj. Anketiranih je bilo 100 mladostnikov. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so anketirani mladostniki seznanjeni z glavnimi rodovi (Lactobacillus, Leuconostoc, Pediococcus, Lactococcus in Streptococcus) mlečnokislinskih bakterij. Poznajo tudi v katerih mlečnih produktih, zelenjavi ter napitkih jih najdemo. Diskusija in zaključek: Današnji način življenja predstavlja za človeški organizem obremenitev in stres. Mlečnokislinske bakterije že stoletja predstavljajo normalno sestavino človeške prehrane in so zraven kvasovk industrijsko najpomembnejši mikroorganizmi.
Ključne besede: Mlečnokislinske bakterije, probiotiki, mikroorganizmi, fermentirani izdelki, mladostniki.
Objavljeno: 28.02.2018; Ogledov: 664; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (772,67 KB)

14.
SEZNANJENOST DIJAKOV S PROBIOTIČNIMI MIKROORGANIZMI V PREHRANSKIH IZDELKIH IN PREHRANSKIH DOPOLNILIH
Lucija Tkavc, 2016, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Med ljudmi v zadnjih desetletjih se je trdno uveljavilo zavedanje o tem, da mikroorganizmi niso samo sovražniki, ki človeku škodujejo in povzročajo nalezljive bolezni, temveč so tudi zdravju koristni. V diplomskem delu smo predstavili probiotične mikroorganizme in ugotavljali seznanjenost populacije srednješolcev s probiotičnimi mikroorganizmi v prehranskih izdelkih in prehranskih dopolnilih ter vključevanje le teh v vsakodnevno prehrano. Metode: V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika izvedli raziskavo o seznanjenosti dijakov s probiotičnimi mikroorganizmi v prehranskih izdelkih in prehranskih dopolnilih. Sodelovalo je 30 dijakov drugih in tretjih letnikov Srednje zdravstvene šole Celje v mesecu aprilu 2015. Anketni vprašalnik je vseboval 17 vprašanj. Rezultati: Ugotovili smo, da dijaki, ki v učnem procesu še niso obravnavali snovi mikrobiologije dobro poznajo pomen in naloge probiotičnih mikroorganizmov v prehranskih izdelkih in prehranskih dopolnilih, saj poznavanje probiotičnih izdelkov vodi iz družinskih prehranjevalnih navad. Dijaki, ki so omenjeno snov že obravnavali, pa so še bolje seznanjeni in teoretično podkovani. Diskusija in zaključki: Današnji način življenja predstavlja za človeški organizem obremenitev in stres. Dokazano je, da zaužitje dobrih mikroorganizmov pozitivno vpliva na počutje in zdravje ljudi, če le te zaužijemo v zadostnih količinah. Raziskava dokazuje potrebo po večjem in učinkovitejšem seznanjanju in vključevanju učne snovi o zdravju koristnih mikroorganizmih, ki v današnjem svetu predstavljajo vir naravnega ravnovesja za človeški organizem.
Ključne besede: probiotiki, mikroorganizmi, mikrobiota, prebavni trakt, prehranska dopolnila
Objavljeno: 08.11.2016; Ogledov: 840; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

15.
Analiza baze podatkov Veterinarske fakultete o varnosti živil živalskega izvora v obdobju od 2004 do 2009
Sabina Gajšek, 2011, magistrsko delo

Opis: Analiza baze podatkov Veterinarske fakultete o varnosti živil živalskega izvora v obdobju od 2004 do 2009
Ključne besede: živila živalskega izvora, nadzor nad živili, patogeni mikroorganizmi, okužbe živil, detekcija bakterij
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 820; Prenosov: 42
URL Povezava na celotno besedilo

16.
17.
Karakterizacija mikrobne združbe iz šaržnega biološkega reaktorja za odstranjevanje azo barvil in primerjava učinkovitosti mikrobnega sistema s kombiniranim mikrobno-fizikalnim sistemom
Jana Ploder, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil, izolirati, opisati in identificirati mikroorganizme iz aktivnega blata za razgradnjo azo barvil v šaržnem bioreaktorju SBR ter ovrednotiti učinkovitost delovanja biosistema in biosistema v kombinaciji z ultrafiltracijo. V ta namen smo vzpostavili bioproces v bioreaktorju SBR, katerega delovanje je sestavljala reakcijska faza brez dovajanja kisika in faza z vnosom kisika. V bioreaktor smo na začetku inokulirali aktivno blato iz aeriranega bazena centralne čistilne naprave, nadalje pa smo ga dnevno dohranjevali s sveže pripravljeno modelno vodo z barvilom, poimenovanim kislo-rumeno-256 (ang.: acid yellow 256) in hranili za mikroorganizme. Med obratovanjem smo spremljali naslednje parametre: kemijsko potrebo po kisiku (KPK), absorbanco, koncentracijo blata in vrednost pH. Biološko očiščen iztok smo dodatno prečistili z ultrafiltracijo. Ko je biološki sistem deloval optimalno, se je vrednost KPK znižala za 91,09 %, odstranjenih pa je bilo 84,79 % barvil, v povprečju pa je sistem znižal KPK za 73,57 % in odstranil 71,80 % barvil. Po ultrafiltraciji sta se učinkovitost odstranjevanja KPK in razbarvanja zvišali v povprečju za 32,01 % in 61,80 %. Po vzpostavitvi ustreznih pogojev za odstranjevanje barvil in KPK, in prilagoditvi mikroorganizmov, smo iz reaktorja vzeli vzorec aktivnega blata, iz njega izolirali mikroorganizme v aerobnih razmerah gojenja na kompleksnem hranilnem trdnem gojišču z dodatkom azo barvil, ter izolatom preiskali nukleotidna zaporedja odsekov genov za 16S rRNA. Primerjava nukleotidnih sekvenc s sekvencami homolognih genov dostopnih v bazi EMBL/GenBank/DDBJ, je izolate identificirala kot naslednje bakterije: Serratia marcescens, Klebsiella oxytoca, Morganella sp., Elizabethkingia sp., Comamonas testosteroni in Serratia sp.
Ključne besede: Azo barvila, kislo-rumeno-256, aktivno blato, čiščenje tekstilne odpadne vode, mikroorganizmi v aktivnem blatu, šaržni bioreaktor (SBR), ultrafiltracija.
Objavljeno: 21.05.2014; Ogledov: 1380; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (5,20 MB)

18.
Bolnišnične tekstilije - ali so možen vir okužb?
Sabina Fijan, Sonja Šostar-Turk, 2012, poljudni članek

Opis: V vzdrževanje higiene bolnišničnih tekstilij spadajo različne dejavnosti, kot so razkuževalno pranje tekstilij, čiščenje in razkuževanje delovnih površin in tehnične opreme v pralnici, ki pridejo v stik z že opranimi bolnišničnimi tekstilijami, umivanje in razkuževanje rok delavcev v pralnici pri nadaljnji obdelavi opranih tekstilij (sortiranje, likanje, zlaganje, pakiranje tekstilij), uporaba primerne vode za pranje itd. Razkuževalno pranje tekstilij je doseženo takrat, kadar na tekstilijah ni nobenih patogenih mikroorganizmov in so vrnjene v čisto, sveže in razkuženo stanje brez pretiranih poškodb na tekstilijah, za nadaljnjo uporabo (Fijan et al, 2005). Še posebej je higiena tekstilij pomembna za bolnice in bolnike, ki preživijo dosti časa v bolniških posteljah v bolnišnicah, zdravstvenih zavodih itd.
Ključne besede: bolnišnične tekstilije, mikroorganizmi, higiena pranja
Objavljeno: 01.06.2012; Ogledov: 1372; Prenosov: 58
URL Povezava na celotno besedilo

19.
20.
ORGANIZACIJSKI MODEL ZA OBVLADOVANJE KOLONIZACIJ/OKUŽB Z VEČKRATNO ODPORNIMI MIKROORGANIZMI V SPLOŠNI BOLNIŠNICI DR. JOŽETA POTRČA PTUJ
Mirjana Bušljeta, 2011, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je predstavljen teoretični vidik bolnišničnih okužb z večkratno odpornimi mikroorganizmi, epidemiološko gibanje večkratno odpornih mikroorganizmov, pomen in izvajanje notranjih presoj bolnišničnih standardov na osnovi ALPHA metode v SB Ptuj ter uvedene izboljšave. Prikazana je izboljšava procesa dela na področju obvladovanja bolnišničnih okužb z večkratno odpornimi mikroorganizmi, kjer smo razvili inovativni model za obvladovanje kolonizacij/okužb z večkratno odpornimi mikroorganizmi v smislu pravilnega nameščanja bolnikov z večkratno odpornimi mikroorganizmi, s ciljem znižati število prenosov okužb z večkratno odpornimi mikroorganizmi in zagotoviti čim bolj strokovno, kakovostno in varno obravnavo vseh naših bolnikov. Uspešnost vpeljanega organizacijskega modela v vsakdanji praksi v SB Ptuj smo spremljali in analizirali za dve- in polletno obdobje (od začetka leta 2009 do junij 2011) na vseh bolnišničnih oddelkih. Z notranjo presojo upoštevanja standarda »Kontaktne izolacije« smo postopno dosegli v povprečju 89-odstotno izvajanje vseh postopkov in posegov zdravstvene nege (ZN) v skladu z zastavljenim bolnišničnim standardom. Prenos bakterij nosilk ESBL smo v opazovanem obdobju zmanjšali na vseh oddelkih (prenosov MRSA nismo opazili že več let, bolnika z VRE v SB Ptuj še nismo obravnavali). Zmanjšali smo prenos bakterij nosilk ESBL v opazovanem obdobju iz 12,6% v letu 2009 na 7% v letu 2010 in na 2% v prvi polovici leta 2011. Glede na število prenosov v opazovanem obdobju lahko sklepamo, da se bo tudi v bodoče število prenosov večkratno odpornih mikroorganizmov še zmanjševalo. Vpeljan organizacijski model se je izkazal za zelo uspešnega in uporabnega v praksi. Omogoča natančen nadzor in sledljivost kolonizacij/okužb z večkratno odpornimi mikroorganizmi ter zmanjšuje možnost prenosov večkratno odpornih mikroorganizmov med bolniki, obiskovalci in vsemi zaposlenimi. Model je omogočil sistemsko rešitev. Za vpeljavo novih organizacijski modelov, ki dvigujejo nivo kakovosti opravljenih storitev v bolnišnicah na področju ZN, je nujno potrebna uporaba pristopov in orodij managementa kakovosti. Sistematično izboljševanje kakovosti storitev pa je del profesionalne odgovornosti zaposlenih v bolnišnicah. V SB Ptuj je v dvoletnem obdobju nastalo 21,8 % vseh kolonizacij/okužb z bakterijami, ki izločajo ESBL (pridobljenih 12,5% in 9,3% prenosov), od vseh skupno koloniziranih bolnikov oziroma 0,11% na število bolnišnično oskrbnih dni (BOD) ali 0,5% na število vseh hospitaliziranih bolnikov. Rezultati raziskave, ki je bila izvedena v aprilu 2011 v sedmih slovenskih bolnišnicah, je pokazala, da ostale anketirane slovenske bolnišnice nimajo pregleda nad kolonizacijo/okužbo z večkratno odpornimi mikroorganizmi v svoji sredini, zato priporočamo, da bi isti sistem oziroma organizacijski model za obvladovanje kolonizacij/okužb z večkratno odpornimi mikroorganizmi vpeljale v vsakodnevno prakso tudi ostale slovenske bolnišnice.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: organizacijski model, kakovost, notranje presoje večkratno odporni mikroorganizmi, bakterije nosilke ESBL
Objavljeno: 18.11.2011; Ogledov: 2573; Prenosov: 657
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici