| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Superkritični fluidi za izolacijo in formulacijo bioaktivnih snovi
Maša Knez Marevci, Katja Andrina Kravanja, Željko Knez, 2024, pregledni znanstveni članek

Ključne besede: podkritične tekočine, nadkritične tekočine, ekstrakcija, mikronizacija, impregnacija, nanašanje, sterilizacija
Objavljeno v DKUM: 30.07.2024; Ogledov: 141; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (401,35 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

2.
Različni postopki formulacije in njihov vpliv na sproščanje farmacevtskih učinkovin v simuliranih telesnih tekočinah : magistrsko delo
Zala Mesec, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo želeli raziskati, ali lahko z enkapsulacijo zdravilne učinkovine (ketoprofena) v različne vrste nosilcev dosežemo njeno nadzorovano sproščanje v simuliranih telesnih tekočinah. Kot nosilce aktivnih učinkovin smo uporabili maltodekstrin, alginat, sojine proteine in polietilen glikol. Pridobljene enkapsulate smo najprej okarakterizirali z vrstičnim elektronskim mikroskopom in dobili mikrografe različnih povečav, ki so nam podali informacijo o morfoloških lastnostih produktov. Z metodo Fourierjeve transformacijske infrardeče spektroskopije smo preverili uspešnost vezave aktivne učinkovine v različne vrste nosilcev. Nato je sledilo še in vitro sproščanje zdravilne učinkovine iz polimernih nosilcev, ki je potekalo v simuliranih telesnih tekočinah. Ugotovili smo, katera formulacija je najprimernejša za doseganje nadzorovanega sproščanja v simuliranih telesnih tekočinah. Za vse pripravljene formulacije smo izrisali profile sproščanja in jim z matematičnimi modeli določili njihovo kinetiko sproščanja. Profili sproščanja posameznih formulacij so pokazali uspešno vezavo aktivne učinkovine v različne enkapsulate. V primerjavi s sproščanjem neformulirane aktivne učinkovine smo dosegli bolj nadzorovano sproščanje.
Ključne besede: ketoprofen, mikronizacija, enkapsulacija, in vitro sproščanje, matematični modeli
Objavljeno v DKUM: 03.04.2024; Ogledov: 249; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (3,99 MB)

3.
Termodinamske lastnosti dvofaznega sistema polimer trilaurin/superkritični CO2 in formulacija zdravilnih učinkovin : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Kaja Zadravec, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema študijo fizikalno-kemijskih in transportnih lastnosti dvofaznega sistema trilaurin/superkritični CO2 ter formulacijo aktivne učinkovine nimodipina v trilaurinsko matrico z uporabo superkritičnih fluidov. Visokotlačni procesi z uporabo superkritičnih fluidov so trajnostni, okolju prijazni in ekonomsko ugodni ter imajo široko paleto uporabe. Uporabljajo se v vedno večjem obsegu v farmacevtski, živilski, tekstilni in kemični industriji. Kot supekritični fluid smo uporabili okolju prijazen in termodinamsko stabilen supekritični CO2. Določili smo gostoto za binarni sistem (trilaurin/superkritični CO2) v območju tlakov med 0,1 MPa in 35 MPa pri dveh izotermah (60 °C in 80 °C) z uporabo visokotlačne metode z nihajočo U-cevko. Pri istih pogojih smo določili površinsko napetost binarnega sistema s kapilarnim dvigom in kapljično metodo, kjer smo ugotovili, da sta metodi med sabo dokaj primerljivi. Z magnetno suspenzijsko tehtnico smo za binarni sistem določili topnosti in difuzijske koeficiente. Tališče smo določili z visokotlačno kapilarno metodo in s pomočjo TGA/DSC analize. Pri atmosferskem tlaku znaša tališče polimera trilaurin 44,7 °C in ima talilno krivuljo dP/dT z negativnim naklonom. Podatke termodinamičnih lastnosti preučevanega dvofaznega sistema smo uporabili za določitev optimalnih parametrov za izvedbo visokotlačne mikronizacije. Kot nosilno matriko smo uporabili polimer trilaurin in nanj vezali v vodi slabo topno učinkovino nimodipin. Dobljeni praškasti produkt smo analizirali z LC-MS/MS metodo in ugotovili, da se je po pršenju vsebnost nimodipina v trilaurnski matrici ohranila in znašala 94,97 %. Izvedli smo test sproščanja zdravilne učinkovine, kjer smo simulirali pogoje v želodcu pri 0,1 M vodni raztopini HCl ter tako dobili hitrostne profile raztapljanja zmesi nimodipina trilaurin/nimodipin. Potrdili smo, da je bil profil raztapljanja nimodipina, obdelanega s mikronizacijskim postopkom PGSS, 2‒3-krat višji napram neprocesiranemu nimodipinu.
Ključne besede: superkritični CO2, trilaurin, površinske napetosti, topnosti, mikronizacija, nimodipin, LC-MS/MS analiza
Objavljeno v DKUM: 17.09.2019; Ogledov: 1301; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (3,77 MB)

4.
Formuliranje farmacevtskih učinkovin s PGSS procesom
Uroš Filipič, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno formuliranje farmacevtskih učinkovin s PGSSTM procesom. Mikronizacijo smo izvedli s pomočjo superkritičnega CO2 in treh različnih aktivnih učinkovin (fenofibrat, nimodipin in O-vanilin) in dveh polimerih nosilcev (Brij S100 in PEG 4000). Vzorce smo pršili skozi šobo premera 1 mm pri 60° naklonu po 1 h homogenizacije. Eksperimente smo izvajali pri štirih različnih tlakih (10 MPa, 15 MPa, 20 MPa in 25 MPa) in pri dveh različnih koncentracijah (2 g učinkovine in 4 g učinkovine na 20 g nosilca). Po končani mikronizaciji smo izračunali izkoristek pršenja in vzorce poslali na analizo velikosti mikro delcev s postopkom CILAS, kjer smo dobili podatke o velikosti srednjega zrna, najmanjših in največjih delcih ter graf njihove porazdelitve. Nato smo vzorce analizirali s pomočjo tekočinske kromatografije z masno spektrometrijo, kjer smo dobili kot rezultat masne spektre in kvantitativne vrednosti učinkovin znotraj vsakega posameznega vzorca, iz katerih smo izračunali dejansko prisotnost učinkovine v vzorcu po PGSSTM procesu. Vzorce smo analizirali tudi z elektronskim mikroskopom (SEM), da smo dobili podatke o morfološki sestavi in formulaciji učinkovine v nosilcu.
Ključne besede: fenofibrat, nimodipin, O-vanilin, superkritični CO2, mikronizacija, Brij S100.
Objavljeno v DKUM: 14.09.2017; Ogledov: 1625; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (4,74 MB)

5.
Formulacija biološko aktivnih učinkovin s superkritičnimi fluidi
Klara Bigec, 2016, magistrsko delo

Opis: V sklopu magistrske naloge z naslovom Formulacija biološko aktivnih učinkovin s superkritičnimi fluidi smo uporabili različne postopke za mikronizacijo. S pomočjo termogravimetrične analize/ diferencialne dinamične kalorimetrije (TGA/DSC) smo preučevali vpliv tlaka in atmosfere na vzorec, kjer je pod visokim tlakom zanemarjen vpliv izhlapevanja, adsorpcije in desorpcije, vpliv tlaka na temperaturo vrelišča oz. tališča ter določili pristnost učinkovine, glede na podatke najdene v literaturi. Določevali smo topnost izbrane učinkovine v CO2, propanu in argonu v visokotlačni optični celici pri sub- in superkritičnih pogojih (pri treh različnih temperaturah, 40° C, 60° C in 80° C ter tlakih do 450 bar). Hkrati smo učinkovini določili tališče pod tlakom sub- in superkritičnega CO2, propana ter argona v odvisnosti od tlaka in ob počasnem zviševanju temperature. Vzorce, katerim smo določali tališča, smo analizirali s pomočjo tekočinske kromatografije z masno spektrometrijo (LC-MS). Uporabili smo tudi eno izmed visokotlačnih metod za zmanjševanje velikosti delcev s superkritičnimi fluidi PGSSTM (Particles from Gas Saturated Solutions = delci iz raztopin, nasičenih s plinom). Kot vzorčni sistem smo uporabili polimer PEG 6000/superkritični CO2/aktivna komponenta. Ta proces uporabljamo pri mikronizaciji za pridobivanje delcev velikostnega reda mikrometer (µm), ki absorbirajo velike koncentracije superkritičnih fluidov. [1] Dobljene delce smo analizirali z LC-MS in TGA/DSC.
Ključne besede: esomeprazol, superkritični fluidi, topnost, farmacevtska učinkovina, mikronizacija
Objavljeno v DKUM: 30.09.2016; Ogledov: 2164; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (3,05 MB)

6.
KINETIKA SPROŠČANJA KURKUMINA IZ RAZLIČNIH TRDNIH FORMULACIJ
Maja Rebernišek, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo iskali primerne nosilce za vezavo kurkumina. Raziskovali smo sproščanje aktivne substance kurkumina iz različnih trdnih formulacij. Sproščanje smo študirali v mediju pH želodca in mediju pH debelega črevesa v različnih časovnih intervalih. Ker ima kurkumin največjo biološko aktivnost v debelem črevesu, smo iskali tak nosilec, ki bi se minimalno sproščal v želodcu, popolnoma ali vsaj v veliki večini pa bi se sprostil v debelem črevesu. Ugotovili smo, da tristearat ni primeren nosilec za vezavo kurkumina, saj ni prišlo do sproščanja substance. Z vezavo kurkumina na PEG različnih molskih mas smo dobili primeren nosilec. Kurkumin se je popolnoma sprostil tako v mediju pH želodca kakor tudi v mediju pH debelega črevesa. Prišli smo do ugotovitve, da se hitrost sproščanja aktivne substance z naraščajočo verigo PEG zmanjšuje. Ugotovili smo, da nanoenkapsulacija kurkumina ni primerna metoda, saj ne pride do sproščanja substance v želodcu. V debelem črevesu pa je sproščanje minimalno. S koprecipitacijo smo kurkumin vezali na ciklodekstrin. Ta metoda je bila uspešna, saj se je vsa učinkovina sprostila v želodcu. Daleč največjo antioksidativno aktivnost smo dobili pri vzorcu nanoenkapsulacije.
Ključne besede: kurkumin, mikronizacija, sproščanje, DPPH
Objavljeno v DKUM: 30.10.2015; Ogledov: 1459; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

7.
OPTIMIZACIJA POSTOPKA INDUSTRIJSKE MIKRONIZACIJE V PROIZVODNJI TITANOVEGA DIOKSIDA
Urban Senica, 2015, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil določiti optimalne pogoje za delovanje zračnega mikronizerja v procesu Končne predelave TiO2 z uporabo eksperimentalnega optimiranja. S statističnim programskim paketom Minitab smo preverili vpliv zunanje temperature in vlažnosti na sejalni ostanek pri mikronizaciji. Z metodo po Taguchiju smo preverili vpliv dodajanja trimetilol propana (TMP) in gretja mikronizerja s keramičnimi grelci. S statističnimi korelacijami smo iskali povezavo med mikronizacijo in hitrostjo usedanja pri hidrolizi, porazdelitvijo velikosti delcev ter mletjem pigmenta z Loesche mlini. Ugotovili smo, da v hladnem in vlažnem času dosegamo boljše (nižje) rezultate sejalnih ostankov z mlini, na katerih so nameščeni keramični grelci, mikronizaciji pa dodajamo 0,05 % TMP. Nižje sejalne ostanke dobimo pri višji temperaturi komprimiranega zraka. Rezultati kažejo, da na minimiziranje sejalnega ostanka vplivajo tudi operacije pred mikronizacijo, kot npr. hidroliza in mletje pigmenta. Optimalni pogoji za doseganje nizkega sejalnega ostanka pri mikronizaciji so nizek sejalni ostanek pri mletju pigmenta, ozka porazdelitev velikosti delcev in nizka hitrost usedanja pri hidrolizi.
Ključne besede: mikronizacija, zračni mikronizer, titanov dioksid, korelacija, optimizacija
Objavljeno v DKUM: 02.06.2015; Ogledov: 1954; Prenosov: 313
.pdf Celotno besedilo (3,27 MB)

8.
PRIDOBIVANJE PRAŠKASTIH PRODUKTOV S POMOČJO SUPERKRITIČNIH FLUIDOV
Denis Čuček, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali mikronizacije zmesi barvil iz malinovega soka in različnih nosilcev s superkritičnim CO2 in mikronizacije ter lastnosti dveh polimerov (polietilen nizke gostote) s superkritičnim CO2 in superkritičnim PROPANOM. Na polimerih smo opravili preliminarne raziskave. Raziskali smo lastnosti njunih tališč in obnašanje pri izpostavitvi visokemu tlaku in temperaturi v propanu. Osredotočili smo se na uporabo šaržne in kontinuirane PGSSTM metode. Mikroniziranim vzorcem barvil malininega soka smo izmerili povprečno velikost nastalih delcev.
Ključne besede: mikronizacija, superkritični fluidi, PGSSTM, CO2, propan, polimeri, tristearat
Objavljeno v DKUM: 08.09.2011; Ogledov: 2323; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (3,58 MB)

9.
Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici