1. |
2. Zajem in uporaba podatkov z nosljivih naprav s pomočjo uporabe komunikacije TCP/IPKevin Preac, 2021, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je predstavljena večslojna rešitev Interneta stvari, kjer s pomočjo protokolnega sklada TCP/IP upravljamo mikrokrmilnik preko brezžičnega omrežja. V rešitvi se s pomočjo WeMos D1-Mini mikrokrmilnika krmili diode RGB LED-traka. Na začetku so predstavljeni Internet stvari, internetni protokolni sklad TCP/IP ter omrežni protokol HTTP. V nadaljevanju so predstavljene vse strojne komponente končnega izdelka kot tudi vse uporabljene tehnologije za izvedbo programske rešitve naloge. V končnih poglavjih je predstavljena izdelava elektronskega vezja rešitve in izdelava programske arhitekture večslojnega sistema ter povezava posameznih delov rešitve v skupno celoto. S pomočjo izpiskov kode ter diagramov izvajanja posameznih funkcij je opisano delovanje posameznih slojev, rešitve ter medsebojna komunikacija le-teh.
Keywords: internet stvari, ESP8266, TCP/IP, LED, mikrokrmilnik
Published: 26.03.2021; Views: 195; Downloads: 45
 Full text (1,01 MB) |
3. Razvoj sistema avtomatizacije doma na osnovi tehnologije LoraMario Andrija Balug, 2021, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo predstavili razvoj sistema za avtomatizacijo doma, ki temelji na Lora tehnologiji. Namen naloge je bil razviti takšen komunikacijski sistem, ki lahko deluje tudi na večje razdalje in ga je mogoče integrirati v že obstoječ sistem za avtomatizacijo doma, ki ga je razvilo podjetje Home Control AS.
Naloga podrobneje predstavlja sam razvojni process centralne procesne enote, ki jo potrebujemo kot pretvornik potokolov, in sicer med prehodom Home Control in Lora protokolom, ki smo jo razvili v sklopu magistrske naloge. Home Control AS sistem za pametno hišo že uporablja ”Zigbee”, “Z-Wave”, “Bluetooth” in “MQTT” protokole. Med njimi je še posebej zanimiv “MQTT” protokol, saj omogoča možnost razvoja “naredi sam-DIY” naprav, ki jih lahko upravljamo tudi preko pametnih telefonov. Za MQTT naprave lahko uporabljamo tudi standardno WiFi povezavo za povezavo s prehodom. Home Control AS tudi podpira MQTT knjižnice, ki jih lahko uporabimo z Arduino platformami ali platformami, ki bazirajo na sistemu Linux. Te knjižnjice vključujejo metode, ki jih potrebujemo za povezovanje s prehodom Home Control, in tudi metode za uporabo MQTT naprav.
Vsi protokoli sicer zagotavljajo stabilno komunikacijo, problem pa je, ko je potrebno pošiljati podatke na razdaljah več sto metrov. Prehod Home Control namreč nima modula na tiskanem vezju, ki bi lahko pošiljal podatke na večjih razdaljah. Da bi ta problem odpravili, smo razvili centralno procesno enoto z uporabo platforme Raspberry Pi 3, ki temelji na sistemu Linux. Glavni namen te platforme je komunikacija z vsemi Lora napravami z uporabo LoRa-02 modula in ustvarjanje virtualnih MQTT naprav, ki bazirajo na konfiguraciji Lora naprav, ki so povezane na prehod Home Control. Tako lahko centralna procesna enota sprejme sporočila iz prehoda Home Control po MQTT protokolu, jih nato pretvori v format Lora protokola in na koncu pošlje Lora napravi.
Magistrska naloga predstavlja tudi sam razvojni process modula, ki bazira na Lori tehnologiji. Lora modul je razvojna platforma, ki uporablja baterijsko napajanje, implementira Lora protokol, in ima na razpolago tudi pine za povezovanja različnih senzorjev. Pri avtomatizaciji domov tako lahko merimo temperaturo kleti, ali kontroliramo zalivanje trave na vrtu. Pripadajoče tiskano vezje smo razvili v programski opremi KiCad designer.
Programska oprema za centralno kontrolno enoto je napisana v C++ programskem jeziku, ki je nato prevedena v izvršno kodo za ARM mikroprocesorje. Lora modul uporablja STM32L0 “low power” mikrokrmilnik ARM, medtem ko je programska oprema zanj napisana v C programskem jeziku z uporabo Cube MX za nastavitev periferije in ure mikrokrmilnika.
Rezultati magistrske naloge so v celoti izpolnili cilje naloge. Lora naprava se lahko uspešno povezuje s centralno kontrolno enoto. Virtualna MQTT naprava je pri tem tudi dinamično ustvarjena na sami centralni kontrolni enoti in povezana s prehodom Home Control. Vsi ukazi poslani iz mobilne aplikacije na napravo Lora, so lahko tako preko centralne kontrolne enote uspešno sprejeti in sprocesirani. Med razvojnim procesom je sicer prihajalo tudi do težav, za katere smo morali poiskati ustrezne rešitve. Razviti sistem tako že generira mnogo idej za nadaljni razvoj, ima pa že v tej obliki možnost uporabe v številnih aplikacijah sistema avtomatizacije domov.
Keywords: Lora, avtomatizacija doma, raspberry pi, ARM mikrokrmilnik, MQTT protokol
Published: 01.03.2021; Views: 434; Downloads: 57
Full text (2,07 MB) |
4. Mikrokrmilniško voden napajalnik za požarne sistemeEdvard Bregar, 2020, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo predstavlja razvoj mikrokrmilniško vodenega napajalnika za požarne sisteme, ki je zasnovan tako, da je v skladu z vsemi trenutno veljavnimi predpisi ter s standardom SIST EN 54-4.
Požarni sistem je sestavljen iz požarne centrale, ki krmili številne dodatne naprave (sirene, bliskavke, ključavnice …), ki pa pogosto potrebujejo dodatno napajanje. Dodatni napajalniki so ustrezno razporejeni po objektu in zagotavljajo ustrezno napajanje naprav iz dveh virov. V primeru izpada primarnega vira, sistem preklopi na baterijsko napajanje. Dodatni napajalniki nadzirajo, polnijo in vzdržujejo vgrajeno svinčevo baterijo, hkrati pa nadzirajo vse pomembne napetosti, preklapljajo med primarnim in baterijskim napajanjem. V standardu EN 54-4 je zahtevano tudi, da mora imeti dodatni napajalnik vsaj en izhod, s katerim lahko preostalemu delu požarnega sistema javi napako v delovanju.
Mikrokrmilniško voden napajalnik za požarne sisteme je sestavljen iz standardnega industrijskega napajalnika, mikrokrmilniške kartice, ožičenja, ohišja ter svinčeve baterije. Na pokrovu ohišja je vgrajena tudi čelna plošča za prikaz stanja. V delu je opisan razvoj od osnovne ideje do končnega izdelka. Podani so tudi primeri problemov, vključno s certifikacijo izdelka pred komercialno uporabo.
Keywords: napajalnik, požarni sistem, mikrokrmilnik
Published: 14.12.2020; Views: 409; Downloads: 52
Full text (2,38 MB) |
5. Vzpostavitev povezave med linearnim potenciometrom in simulacijskim programom z mikrokrmilnikom arduino za potrebe obratovanja modela elektroenergetskega sistemaBenjamin Zlodej, 2020, undergraduate thesis Abstract: Elektroenergetski sistem je obsežen sistem elektroenergetskih elementov za proizvodnjo, transformacijo in prenos električne energije od elektrarn do končnih porabnikov. Model elektroenergetskega sistema Slovenije bomo predstavili na interaktivni maketi, ki je zasnovana z namenom, da širšemu občinstvu prikaže izgled in delovanje elektroenergetskega sistema. Maketa bo poleg vizualnega učinka imela še simulacijsko ozadje. Program za simulacijo proizvodnje električne energije bomo izdelali s pomočjo programskega okolja Matlab/Simulink, ki ga bomo prenesli na mikrokrmilnik Arduino, na katerega bodo povezani tudi drsni potenciometri za spremembo izhodne moči posamezne elektrarne. Na maketi EES FERI bo tako mogoče simulirati vodenje elektroenergetskega sistema, podobno kakor dejanski elektroenergetski sistem vodijo v republiškem centru za vodenje.
Keywords: električna energija, elektroenergetski sistem, mikrokrmilnik, maketa EES, elektrarne, proizvodnja električne energije, republiški center vodenja, Arduino, linearni potenciometer.
Published: 04.11.2020; Views: 247; Downloads: 52
Full text (2,09 MB) |
6. Omrežno nelinearno vodenje sistema zračne levitacijeJure Ivartnik, 2020, master's thesis Abstract: Zaključno delo opisuje regulacijo plovca v sistemu zračne levitacije z izvedbo dveh različnih regulacijskih algoritmov na oddaljenem računalniku ter vplive mrežnega vodenja na izvedbo regulatorja. Vsebina naloge zajema opis komponent zračne levitacije, matematično modeliranje, izvedbo simulacije s programskim paketom Matlab/Simulink, implementacijo PID-regulatorja in regulatorja na osnovi drsnega režima. Delo vključuje primerjavo vodenja v mrežnem in nemrežnem načinu zaprtozančnega vodenja.
Cilj naloge je načrtati regulatorja tako, da bosta zmožna voditi sistem preko UDP-komunikacijskega protokola z zakasnitvami.
Keywords: Sistem zračne levitacije, UDP-komunikacija, mikrokrmilnik, nelinearni regulator.
Published: 03.11.2020; Views: 144; Downloads: 25
Full text (4,32 MB) |
7. Načrtovanje in izdelava elektronskega krmiljenja hitrosti enosmernega motorja brez ščetkJan Dominc, 2020, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je načrtovati in izdelati vgrajen sistem, s pomočjo katerega lahko vodimo enosmerni motor brez ščetk. Razvili smo tiskano vezje, ki vsebuje mikrokrmilnik in vse potrebne komponente za vodenje motorja.
Na začetku diplomske naloge smo opisali elektromotorje, kjer smo natančneje opisali enosmerne motorje brez ščetk in način vodenja motorjev. V nadaljevanju te naloge smo s pomočjo predhodnih raziskav lotili izbire komponent, izdelave tiskanega vezja in programiranja mikrokrmilnika. Na koncu smo vezje preizkušali s izbranim motorjem.
Keywords: vgrajen sistem, enosmerni motor brez ščetk, mikrokrmilnik, tiskano vezje
Published: 02.11.2020; Views: 252; Downloads: 30
Full text (2,85 MB) |
8. Načrtovanje in izdelava prototipa sistema/naprave sledenja soncuDomen Gošek, 2020, master's thesis Abstract: Magistrsko delo zajema celoten proces razvoja prototipa solarno sledilnega mehanizma, tako na strojnem, programskem in električnem nivoju. Opisani so postopki razvoja in solarno sledilni algoritmi. Prototip je fizični sistem, ki s svojim algoritmom sledi sončni trajektoriji po časovni referenci. To pomeni, da za sledenje potrebuje 4 podatke in sicer: zaporedna številka dneva v letu, ure, minute in geografsko širino. Po zaključenem procesu razvoja je sledilo zbiranje in analiza rezultatov. Rezultate so podajali testi.
Keywords: Solarni sledilnik, sončna celica, časovno sledenje, mikrokrmilnik, koračni motor
Published: 04.03.2020; Views: 468; Downloads: 77
Full text (2,45 MB) |
9. Zaznavanje začetne pozicije rotorja sinhronskega motorja s trajnimi magnetiAljaž Komprej, 2020, master's thesis Abstract: Magistrsko delo vsebuje načrtovanje in opis izdelave programskega dela zaznavanja začetne pozicije rotorja sinhronskega motorja s površinskimi trajnimi magneti po metodi vsiljevanja napetostnih vektorjev. Predstavljeno je teoretično ozadje sinhronskih motorjev s trajnimi magneti, princip vektorskega vodenja z orientacijo rotorskega polja in opis meritev veličin potrebnih za prikaz rezultatov. Opisan je postopek načrtovanja programske kode glede na podano strojno opremo podjetja MAHLE Electric Drives Slovenija d. o. o. Končni rezultat magistrskega dela je pravilno uporabljena in prilagojena metoda, ki deluje na realnem sistemu.
Keywords: začetna pozicija rotorja, mikrokrmilnik, programska oprema, sinhronski motor s trajnimi magneti, trajni magneti, vodenje.
Published: 03.02.2020; Views: 519; Downloads: 93
Full text (2,50 MB) |
10. Pametna razsvetljava s spletnim grafičnim vmesnikomKlemen Kos, 2019, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo opisuje enosmerni tokovni sistem za razsvetljavo v hišah ali stanovanjih. Sistem je sestavljen iz elektronskega krmilnega sistema s katerim upravljamo z razsvetljavo po stanovanju. Uporabljen ima spletni grafični vmesnik na katerem lahko opazujemo katere luči so vklopljene, katere so izklopljene ter z njimi tudi upravljamo. Opisan je programski in strojni del razvoja sistema. Izdelali smo prototip, ki izpolnjuje zastavljene cilj. Osnovna plošča pa je sestavljena tako, dam nam kadarkoli dopušča tudi nadgradnjo sistema.
Keywords: pametna razsvetljava, mikrokrmilnik, svetloba, napetost, temperatura, vlaga, splet
Published: 27.01.2020; Views: 804; Downloads: 102
Full text (4,35 MB) |
