| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Zrnate stročnice v prehrani
2022

Opis: Monografija z naslovom Zrnate stročnice v prehrani obravnava različne aspekte vključevanja zrnatih stročnic v humano prehrano. Predstavljen je zgodovinski pregled uporabe stročnic in dejavniki, ki prispevajo k naraščajoči potrebi za pridelavo. Velika prehranska vrednost stročnic je pogojena z ugodno sestavo makrohranil ter vsebnostjo vitaminov in mineralov. Pred vključevanjem stročnic v prehrano je potrebno le te ustrezno predelati, da se izboljša dostopnost hranil ter zmanjša vsebnost nezaželenih snovi. Poleg tradicionalnih tehnik mletja in termične obdelave lahko prehransko vrednost izboljšamo tudi s fermentacijo in kaljenjem. V publikaciji je podrobno predstavljena uporaba soje v azijski kulinariki, kjer ta predstavlja temelj vsakodnevne prehrane. Tudi na trgovskih policah v Sloveniji najdemo vse več izdelkov iz stročnic. Velik potencial, ki ga imajo stročnice v humani prehrani, so prepoznali nekateri podjetniki, zato so v monografiji predstavljene tudi njihove uspešne zgodbe. Boljšo prehransko varnost in višjo kakovost zagotavljajo predvsem lokalno pridelane stročnice.
Ključne besede: zrnate stročnice, humana prehrana, soja, prehranska vrednost, predelava, mikrohranila, makrohranila, živila
Objavljeno v DKUM: 31.03.2022; Ogledov: 945; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (22,65 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Analiza vnosa makro in mikrohranil pri aktivnih fitnesarjih
Barbara Zakelšek, 2021, magistrsko delo

Opis: Fitnes je vrsta športa in življenjski slog. Aktivni fitnesarji sledijo vnaprej določenim jedilnikom, kar ima za posledico odrekanje raznovrstni prehrani. Posledično lahko to pripelje do primanjkovanja vitaminov in mineralov. Fitnesarji potrebujejo tudi več beljakovin in ogljikovih hidratov (OH) kot neaktivni ljudje. V magistrskem delu so bili preučevani štirje fitnesarji glede na njihov dnevni energijski vnos in razmerje med mikro- in makrohranili ter vnos tekočine. Za izračun dnevnega energijskega vnosa in porabo kalorij je bil uporabljen prehranski dnevnik, ki so ga izbrani fitnesarji zapisovali en teden. Rezultati so bili vneseni v Odprto platformo za klinično prehrano, kjer so bili dobljeni rezultati dnevnega vnosa za vsako hranilo posebej. Preverjeni so bili vnosi beljakovin, OH, maščob, vitamina C, magnezija, kalcija, železa in vode. Podatki so bili analizirani in primerjani s priporočenimi dnevnimi vnosi za športnike. Ugotovljeno je bilo, da fitnesarji zaužijejo preveč beljakovin, vnesejo premalo OH, vnosi maščob pa so bili različni. Dnevni vnos vitamina C in mineralov je bil zadosten pri fitnesarjih, ki so uživali prehranska dopolnila, pri ostalih je bil prenizek. Vnos tekočine je bil ustrezen pri vseh fitnesarjih. Prenizek dnevni vnos hranil glede na aktivnost in neuravnoteženo razmerje med hranili je bilo ugotovljeno pri vseh fitnesarjih.
Ključne besede: mikrohranila, makrohranila, fitnesarji
Objavljeno v DKUM: 23.09.2021; Ogledov: 747; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

3.
Zdrava uravnotežena prehrana v času nosečnosti
Aleksandra Novaković, 2021, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Zdrava uravnotežena prehrana v obdobju nosečnosti predstavlja uživanje varne, energijsko in hranilno uravnotežene ter varovalne hrane. Splošna priporočila glede zdrave uravnotežene prehrane niso enaka za vse nosečnice in jih je potrebno individualno prilagajati. Pomembno je, da ženska že pred nosečnostjo uživa zdravo uravnoteženo prehrano ali takoj, ko izve za nosečnost. Namen zaključnega dela je predstaviti pomen in načela zdravega uravnoteženega prehranjevanja v času nosečnosti in z raziskavo ugotoviti prehranjevalne navade nosečnic pred zanositvijo in v času nosečnosti. Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Empirični podatki so zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 45 anketirank. Raziskava je potekala v letu 2019. Vanjo so bile vključene nosečnice, ki so bile v času anketiranja noseče in ženske, ki so bile noseče v letu 2018. Rezultati: Večina anketirank (82 %) meni, da je njihova prehrana dovolj pestra in raznolika. V času nosečnosti so bile naklonjene spremembam in so upoštevale načela zdrave uravnotežene prehrane, saj je kar 47 % anketirank spremenilo način prehranjevanja. V dnevno prehrano je 58 % anketirank vključilo več zelenjave in 56 % anketirank zmanjšalo vnos sladic in sladkih pijač. Po navodilih zdravstvenega osebja so uživale tudi prehranske dodatke (folna kislina, železo). Diskusija in zaključek: Nosečnost je čas, ko je ženska bolj motivirana za pozitivne spremembe. V raziskavi smo ugotovili, da so anketiranke spremenile svoj življenjski slog v času nosečnosti (spremenile so prehranjevanje, vključile telesno aktivnost, počitek). Za spremembe v času nosečnosti je pomembno svetovanje zdravstvenega osebja.
Ključne besede: nosečnica, prehranjevanje, mikrohranila, makrohranila, prehranska dopolnila
Objavljeno v DKUM: 09.03.2021; Ogledov: 2209; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

4.
VSEBNOST NEKATERIH ESENCIALNIH MIKROHRANIL IN TEŽKIH KOVIN V RASTNIH SUBSTRATIH
Petra Rojec, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Rastni substrat predstavlja medij, v katerem se vzgajajo različne rastline. Namen raziskave je bil določiti vsebnosti nekaterih esencialnih mikrohranil in neesencialnih kovin v rastnih substratih. Za kislinski razklop vzorcev v mikrovalovni pečici smo uporabili mešanico HNO3, HCl in HF. Koncentracije Fe, Zn in Mn smo izmerili s plamensko atomsko absorpcijsko spektrometrijo (FAAS) in koncentracije Cu, Cr, Cd ter Pb z elektrotermično atomsko absorpcijsko spektrometrijo (ETAAS). Vsebnosti Fe, Zn, Mn, Cu, Cr, Cd in Pb so bile 0,10-2,51 % na suho snov (SS), 14,1- 213 mg/kg SS, 11,5-715 mg/kg SS, 3,99-61,4 mg/kg SS, 2,87-341 mg/kg SS, 0,100-1,142 mg/kg SS in 4,73-46,2 mg/kg SS. Vse substrate, razen substrata za zasaditev balkonskega cvetja lahko glede na izmerjene vrednosti Cd, Cr, Cu, Pb in Zn uvrstimo v prvi kakovostni razred.
Ključne besede: rastni substrati, mikrohranila, težke kovine
Objavljeno v DKUM: 11.10.2016; Ogledov: 1165; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (378,31 KB)

Iskanje izvedeno v 3.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici