| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 113
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Nedovoljeni prehodi meje in tihotapljenje ljudi na območju Republike Slovenije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Miha Tomc, 2022, diplomsko delo

Opis: Problematika nedovoljenih prehodov državnih meja postaja vse bolj pereča tema na prostoru Republike Slovenije. Z večjim številom nedovoljenih prehodov državnih meja se veča tudi možnost kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države. Medtem ko si države želijo izobraženih, premožnih priseljencev, je priseljencem, ki so socialno šibki, dovoljen vstop v države v omejenem obsegu. To je tudi razlog za povečanje ilegalnih migracij, ki s seboj prinesejo tudi kriminaliteto. Povzročitelji kriminalitete so sicer lahko tudi migranti sami, vendar se v zaključnem delu osredotočamo na kriminaliteto, kjer so migranti žrtve organiziranih združb. To posledično prinaša rast organiziranega kriminala na nacionalnem in globalnem nivoju. Dobro organizirane kriminalne združbe izkoriščajo želje ljudi po boljšem življenju, na način, da jim ponujajo hitro in enostavno pot do ciljnih evropskih držav v zameno za dobro plačilo.
Ključne besede: diplomske naloge, nedovoljeni prehodi, kazniva dejanja, migracije, begunska kriza
Objavljeno v DKUM: 21.06.2022; Ogledov: 61; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

2.
Trgovina z ljudmi in tihotapljenje migrantov v Evropi : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Katja Sušnik, 2022, diplomsko delo

Opis: Trgovina z ljudmi in tihotapljene migrantov sta kriminalni dejavnosti s katerima se soočajo vse države po svetu. Za učinkovit boj proti tovrstnim kriminalnim dejavnostim je zato pomembno sodelovanje izvornih, tranzitnih in držav destinacije. Trgovina z ljudmi se sicer lahko dogaja znotraj ene države, tihotapljenje pa vedno zajema prečkanje državnih mej. Migracije v Evropo so imele velik porast leta 2015 v času begunske krize. Posledično se je povečalo tudi število tihotapljenih migrantov. Evropska unija je za preprečevanje tihotapljenja migrantov ustvarila različne ukrepe, načrte in organizacije, ki delujejo na tem področju. Tihotapci za svoje storitve, kot so transport do željene države in zagotavljanje ponarejenih dokumentov, zahtevajo visoke vsote denarja, ki so jih migranti pripravljeni plačati zaradi želje po boljšem življenju. Za to so pripravljeni tvegati tudi svoje življenje, saj so pogosto tihotapljeni v nevarnih pogojih. Pogosto so tihotapljeni natrpani v kombijih, kjer ni dovolj zraka ali pa prečkajo Sredozemsko morje vse od Severne Afrike do Italije na napihljivih čolnih, zato je na tej poti število smrtnih žrtev najvišje zaradi pogostih utopitev. Tihotapljenje migrantov v Evropo namreč poteka po različnih poteh, med tri glavne migracijske poti sodijo srednja, zahodna in vzhodna sredozemska pot. Tekom vseh poti so migranti pogosto deležni nasilja in so lahke tarče trgovine z ljudmi. Pomembno je, da se poleg kazenskega pregona tihotapcev zagotavlja varnost in zaščito migrantom.
Ključne besede: diplomske naloge, tihotapljenje migrantov, nezakonite migracije, trgovina z ljudmi, Evropa
Objavljeno v DKUM: 25.02.2022; Ogledov: 305; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (728,52 KB)

3.
Potek migracij preko ozemlja Slovenije v 2015/2016 : vloga nevladnih organizacij v sprejemnih in nastanitvenih centrih
Blaž Ladič, 2021, diplomsko delo

Opis: Migracije so pojav, stare toliko kot človeštvo, razlogi za njih pa so zelo različni, zato jih lahko razdelimo na prostovoljne in prisilne. Selitve med dvema državama opredeljujemo s pojmoma odseljevanje ali emigracija in priseljevanje ali imigracija. Prebivalci Evrope so vse do druge svetovne vojne emigrirali na različne konce sveta, vodila so jih geografska odkritja in kolonizacija, želja po dobičkih s trgovino in tudi slabe ekonomske razmere doma. Druga svetovna vojna, izguba več kot petdeset milijonov ljudi ter prav toliko razseljenih, sta spremenili migracijsko sliko Evrope. Na migracije je zelo vplivala globalizacija, ki intenzivno poteka na vseh področjih, tako na ekonomskem, političnem in kulturnem. Globalni sistem je bistveno oslabil vlogo in moč nacionalnih držav in jim odvzel velik del suverenosti. Ko pride do vprašanja migracij, je Evropa zelo razdeljena, saj imamo na eni strani solidarno Evropo, ki se sklicuje na Splošno deklaracijo človekovih pravic, na drugi strani pa imamo trdnjavo Evropo, ki pred migranti dviguje zidove in postavlja ograje z bodečo žico. V obdobju 2015–2016 je v Evropo prišlo več kot milijon ljudi. Več kot polovica jih je prišla iz Sirije, kjer vojna poteka že od leta 2011, sledijo begunci iz Iraka, Afganistana, Irana, Pakistana, Tunizije, Maroka, Eritreje, Somalije in drugih držav Bližnjega vzhoda, Azije in Afrike. Migracije iz omenjenih delov sveta so predvsem posledica vojn, oboroženih konfliktov, diktatorskih režimov, revščine, naravnih katastrof oziroma dolgoletnega slabšanja življenjskih razmer. Namesto načela solidarnosti in humanitarnosti, enotne azilne politike Evropske unije in denarne pomoči omenjenima državama ter pravične prerazporeditve beguncev tudi v druge države EU, se je skoraj vsaka država borila za to, da bi sprejela čim manj beguncev. »Begunski val«, ki se je v Sloveniji pričel poleti 2015, se je v oktobru tega leta imenoval že »begunska kriza«, čeprav ne gre za krizo, ampak logično nadaljevanje in posledice razmer na Bližnjem vzhodu in Afriki, pred katerimi si je Evropa dolga leta zatiskala oči, kljub temu da je sama prispevala levji delež k trenutni situaciji marsikje po svetu. V Sloveniji smo prvo povečano število prehodov migrantov čez naše ozemlje zabeležili konec septembra 2015. V diplomskem delu je izpostavljeno obdobje 2015–2016, podrobneje pa se delo ukvarja z vlogo nevladnih organizacij (NVO) v sprejemnih in nastanitvenih begunskih centrih po Sloveniji. Različne NVO so imele različne vloge, od koordinacije prostovoljcev do informiranja ter materialne, zdravstvene in psihološke pomoči beguncem. S pomočjo spletnega vprašalnika smo podrobneje raziskali, kaj točno je katera organizacija izvajala na terenu in tudi, ali je podpirala ravnanje države oziroma takratne vlade. Diplomsko delo sklenemo z ugotovitvami, da: - so varnostni ukrepi (in torej delo Policije) imeli prednost pred humanitarno in zdravstveno oskrbo beguncev; - so vsi predstavniki NVO, ki so bili prisotni v sprejemnih in nastanitvenih centrih za begunce, trdili, da begunci niso predstavljali nobene varnostne grožnje, čeprav so jih nekateri politiki in mediji vztrajno tako predstavljali; - bi bilo brez prisotnosti humanitarnih in zagovorniških NVO za begunce slabo poskrbljeno; - nekatere NVO menijo, da so s svojim zagovorniškim delom bistveno vplivale na izboljšanje politik in praks države pri obravnavanju beguncev in migrantov, medtem ko nekatere NVO menijo, da vlada njihovih stališč večinoma ni upoštevala.
Ključne besede: migracije, migranti, begunci, nevladne organizacije, nastanitveni centri, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 06.01.2022; Ogledov: 194; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

4.
Verodostojnost prosilcev za mednarodno zaščito : magistrsko delo
Žiga Tomc, 2021, magistrsko delo

Opis: V zadnjih letih je Republika Slovenija pod povečanim migracijskim pritiskom, kar se odraža tudi v povečanju števila prošenj za mednarodno zaščito. Mednarodno zaščito države članice nudijo tistim posameznikom, ki te zaščite ne morejo dobiti v svoji državi. Posameznik, ki želi pridobiti mednarodno zaščito, mora zanjo zaprositi pri pristojnem državnem organu in z njim med celotnim upravnim postopkom sodelovati. Najpomembnejši vir informacij, ki jih pristojni organ potrebuje za odločanje v postopku, je v večini primerov izjava prosilca za mednarodno zaščito, ki jo uradne osebe pridobijo preko razgovorov s prosilci. Glede na to, da pozitivno rešena prošnja za mednarodno zaščito pomeni poleg možnosti legalnega bivanja v Republiki Sloveniji tudi ostale ugodnosti, npr. dostop do trga dela in socialne pomoči, so prosilci, ki vedo, da do mednarodne zaščite morda niso upravičeni, pripravljeni na razgovorih tudi zavajati uradne osebe. V zaključnem delu smo osvetlili pomen ocene verodostojnosti prosilcev za kakovostno in objektivno odločanje v postopkih pridobitve mednarodne zaščite in pravno podlago, ki jo imajo uradne osebe za takšno oceno. Prikazane so nekatere pasti, ki se pri takem ocenjevanju pokažejo zaradi kompleksnosti celotnega postopka in morebitne subjektivnosti odločevalcev ter izzivov, ki se odpirajo pri preverjanju konkretnih dokazov, ki jih podajo prosilci za mednarodno zaščito. V zaključnem delu so opisana tudi določena orodja, ki jih imajo migracijski organi na voljo za preverjanje verodostojnosti prosilcev ter njihov pomen za celoten postopek mednarodne zaščite.
Ključne besede: migracije, migranti, mednarodna zaščita, azil, azilna zakonodaja, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 29.11.2021; Ogledov: 290; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

5.
Razpad Jugoslavije, sprememba političnega sistema in izseljevanje državljanov NJR Makedonije : magistrsko delo
Darko Poposki, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga skuša orisati stanje na območju NJR Makedonije (danes Severna Makedonija) po razpadu nekdanje skupne države. Podrobno se osredotoča na posledice tranzicije in privatizacije, na spremembe političnega sistema, razvoj ekonomske in socialne politike ter njihov vpliv na izseljevanje državljanov Severne Makedonije. V prvem delu so opredeljeni ključni pojmi iz področja oblik vladavine prava, oblik državne oblasti, delitve političnih sistemov in oblik državne ureditve ter njihove značilnosti. Ob tem sta s primerjavo podrobno predstavljeni ustavna ureditev nekdanjega političnega sistema Jugoslavije in ustavna ureditev Severne Makedonije. Povzeti so ključni elementi obeh ustav kot najvišjega akta v državi, predvsem na področju ekonomskega, socialnega, političnega in pravnega sistema. V drugem delu magistrsko delo namenja pozornost korupciji in koruptivnim dejanjem, ki lahko vplivajo na uspešnost razvoja države in njenih institucij. Pri tem so podrobno opredeljeni pojem korupcije, oblike korupcije in značilnosti korupcije ter prikazan njen obstoj v državi in državnih institucijah. Nadalje so opisane posledice koruptivnih dejanj na primerih iz Severne Makedonije in njihov vpliv na izseljevanje državljanov, opisan je potek procesa tranzicije v tej državi. V empiričnem delu naloge so predstavljene okoliščine, ki so vplivale na izseljevanje nekaterih državljanov Severne Makedonije. Opravljeni so bili intervjuji z Makedonci, ki so svoje življenje nadaljevali v Sloveniji.
Ključne besede: magistrska dela, politična kriza, migracije, vladajoče stranke, koruptivna dejanja
Objavljeno v DKUM: 05.07.2021; Ogledov: 325; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (873,68 KB)

6.
Brezposelnost mladih in migracije
Jon Peršin, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo problematiko mladih na trgu dela in njihovo brezposelnost, ki je posledica zahtevnega vključevanja na precej velik in spreminjajoč trg dela. Brezposelnost med mladimi nima le kratkoročnih, ampak tudi dolgoročne posledice, zaradi katerih mladi sprejemajo fleksibilne in manj varne oblike dela. Ravno nezadovoljstvo na domačem trgu dela velikokrat privede do migracij mladih v tujino, kjer iščejo boljše možnosti za delo in življenje. Namen diplomskega dela je preučiti mlade na trgu dela in določiti njihove značilnosti ter stanje brezposelnosti mladih v Sloveniji. Cilj diplomskega dela je raziskati položaj mladih na trgu dela in migracije ter ugotoviti, kako na migracije vplivajo dejavniki, kot so spol, starost in pridobljena stopnja izobrazbe. V teoretičnem delu smo z deskriptivno metodo opredelili definicije mladih, mladosti, mladih na trgu dela, njihovo brezposelnost ter migracije kot možno posledico brezposelnosti. V raziskovalnem delu pa smo s podatki, pridobljenimi na Statističnem uradu Republike Slovenije, poiskali odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja. Ugotovili smo, da spol, starost in pridobljena stopnja izobrazbe v določeni meri vplivajo na izseljevanje v tujino. Predlagamo, da Republika Slovenija nadaljuje s programi za zaposlovanje mladih, saj podatki kažejo na to, da ti programi ugodno vplivajo na zadrževanje mlade delovne sile v Sloveniji.
Ključne besede: mladi, brezposelnost, migracije
Objavljeno v DKUM: 05.05.2021; Ogledov: 376; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (949,53 KB)

7.
Integracija migrantov : magistrsko delo
Anja Štrajhar, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo najprej opredelili razlike med osnovnimi pojmi migrant, begunec in oseba s subsidiarno zaščito, se osredotočili predvsem na integracijo le-teh tako v Republiki Sloveniji, kot v evropskem prostoru. Zelo pomembni so procesi integracije in pravne norme posameznih držav, ki so povezane z pravnimi normami Evropske unije. Opravili smo intervju in analizirali proces integracije na Uradu vlade za oskrbo in integracijo migrantov v Republiki Sloveniji, preko katerega smo dobili še podrobnejši vpogled v pomembnost sodelovanja, povezovanja in pomoči med soljudmi. Po preučitvi različnih dokumentov in gradiva smo ugotovili, da je integracija dvosmeren proces, ki zahteva določena prilagajanja tako s strani migrantov, kot tudi s strani države gostiteljice. Vključevanje oseb z mednarodno zaščito v družbo države gostiteljice je izredno pomembno že od prvega stika z novo državo, uspeh pa je v veliki meri odvisen od spoštovanja pravnih norm, stopnje zaščite človekovih pravic in zainteresiranosti javnosti. Družba ponuja različne možnosti vključevanja, s katerimi se omogoča priseljencem lažje in hitrejše vključenje v novo okolje, od njih pa se pričakuje, da so pripravljeni prilagoditi svoj način življenja novemu družbenemu okolju. Pri tem igrajo veliko vlogo tudi nevladne in mednarodne organizacije, ki pomagajo prosilcem v postopkih, osveščajo in opozarjajo na pomanjkljivosti pri procesu vključevanja. Kjer se priseljenci želijo aktivno vključiti v novo okolje, je pomembno strateško načrtovanje integracijskih ukrepov in uspešna izvedba le-teh. Cilj magistrskega dela je s pomočjo različnega gradiva čim bolj približati temo integracije bralcem, predstaviti nekaj osnov o migracijah, v katerih smo aktualno udeleženi in predstaviti proces integracije v Sloveniji.
Ključne besede: magistrska dela, migracije, integracija, begunci, multikulturnost
Objavljeno v DKUM: 04.05.2021; Ogledov: 500; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (933,29 KB)

8.
Sodelovanje Policije in Slovenske vojske pri obvladovanju množičnih ilegalnih migracij : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Alen Borko, 2021, diplomsko delo

Opis: Sodelovanje Policije in Slovenske vojske na področju nadzorovanja ilegalnih migracij in nadzorovanja južne državne meje poteka od leta 2015 naprej. V letu 2015 med begunskim valom je bilo to sodelovanje omejeno predvsem na področja zbirnih centrov, kjer so pripadniki Slovenske vojske s svojo navzočnostjo poskušali vplivati na red in mir v takih centrih. V kasnejših letih pa se je to sodelovanje preselilo na območje južne državne meje, kjer pripadniki Slovenske vojske sodelujejo s Policijo v mešanih patruljah ali na samostojnih opazovalnicah. Skozi leta sodelovanja so se pojavili nekateri izzivi s strani Policije kakor tudi Slovenske vojske. Enega izmed največjih izzivov predstavlja to, da so pripadniki Slovenske vojske v taki obliki sodelovanja zelo zakonsko omejeni in imajo zelo omejena pooblastila oz. jih sploh nimajo. To v praksi velikokrat predstavlja težavo, saj so posledično manj učinkoviti pri svojem delu. Skozi analizo sodelovanja pri nas in primerjavo sodelovanja vojske in policije v nekaterih drugih državah smo ponudili rešitev, ki bi lahko to težavo odpravila. Predlagali smo, da bi bilo ob ustrezni zakonski ureditvi bolj smiselno in učinkovito za tovrstne načine sodelovanja med Policijo in Slovensko vojsko uporabljati enote vojaške policije.
Ključne besede: diplomske naloge, množične ilegalne migracije, Policija, Slovenska vojska, pooblastila, migranti
Objavljeno v DKUM: 04.05.2021; Ogledov: 440; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

9.
Forenzična odontologija : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Lara Potrč, 2021, diplomsko delo

Opis: Zobje so najtrša struktura v človeškem telesu, ki je odporna na vplive okolja in visoko temperaturo. Zato se ohranijo nedoločen čas po smrti in so uporabni kot metoda identifikacije umrlih ne glede na stopnjo napredovanja poznih mrliških sprememb ali mutiliranja trupla po smrti. S pomočjo značilnosti zob je umrlim mogoče določiti spol, približno starost ter raso. Enojajčni dvojčki in trojčki imajo lahko enak molekularno genetski zapis, medtem ko se njihovi zobni odtisi medsebojno razlikujejo, saj ima vsak posameznik, podobno kot prstni odtis, edinstvenega, kjer en sam zob v ustni votlini ni enak zobu drugega posameznika. Forenzična odontologija je ena izmed primarnih metod identifikacije, ki se ukvarja s preučevanjem predsmrtnih in posmrtnih sprememb in značilnostmi zob, ki so uporabne za identifikacijo posameznika, žrtev množičnih nesreč, storilcev kaznivih dejanj s pomočjo analize ugriznega znamenja in določanje starosti mladoletnih živih oseb npr. migrantov. Zobna identifikacija se pri ohranitvi mehkih tkiv uporablja v kombinaciji z metodama rugoskopije in cheiloskopije. Rugoskopija analizira nebne brazde, cheiloskopija pa analizira linije na ustni rdečini in se večinoma uporablja za dokazovanje prisotnosti ali odsotnosti storilca s kraja kaznivega dejanja. V Sloveniji je področje forenzične odontologije in delo forenzičnega odontologa relativno nepoznano, zato v delu predstavljam potek identifikacije posameznika na podlagi značilnosti zob ter kot enega od načinov identifikacije storilca kaznivega dejanja s prepoznavo in analizo ugriznega znamenja. Identifikacija žrtev množičnih nesreč in nenavadnih zločinov poteka v sodelovanju forenzičnega odontologa s forenzičnim antropologom in specialistom sodne medicine, ki vsak s svojimi ugotovitvami privede do identifikacije posameznika. Kje se delo enega strokovnjaka začne in drugega konča, je pomembno za razumevanje primerjave njihovega dela ter izobraževanja.
Ključne besede: diplomske naloge, ugrizna znamenja, spol, starost, rasa, migracije
Objavljeno v DKUM: 15.03.2021; Ogledov: 360; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

10.
Migracije mladih iz maribora in okolice v tujino
Klara Seršen, 2020, magistrsko delo

Opis: Tema magistrskega dela so migracije, njihov pomen, potek in razvoj. Z migracijami se srečujemo dnevno in vedno pogosteje so pereča tema, ki razdvaja mnenja ljudi. V magistrskem delu smo opredelili pojem migracije, saj je pogosto uporabljen v negativnem smislu in ne osmisli celotnega pomena te besede oz. je večini predstavljen samo en del migracij. Magistrsko delo smo razdelili na dva sklopa. Prvi je teoretični in smo predstavili kaj pomenijo migracije , kakšne posledice prinašajo, pregledali smo njihov zgodovinski potek ter kakšno imajo vlogo v današnjem času. Opredelili smo tudi mlade v Podravski regiji, povzeli kakšne imajo pogoje zaposlitve, napredovanja in razvoja, ter pregledali dejavnike, ki vplivajo na odločitev, da mladi pričnejo migrirati. Drugi sklop je empirični, v njem smo izvedli anonimno raziskavo med mladimi v starostni skupini od 18 do 34 let. Z rezultati raziskave smo dobili boljši vplogled kaj so glavni dejavniki, da mladi pričnejo migrirati, izvedeli smo katere so ciljne države migracij ter kako pogoste so med mladimi. Z dobljenimi odgovori smo si lahko ustvarili mnenje kakšno je zadovoljstvo mladih z življenjem v Podravski regiji.
Ključne besede: migracije, migrirati, migranti, mladi
Objavljeno v DKUM: 06.11.2020; Ogledov: 478; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici