Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Čezmejne transakcije znotraj podjetja med povezanimi strankami se imenujejo transferne cene. Transferne cene so praksa določanja cene, po kateri bi moral biti prenos blaga ali storitev med povezanimi gospodarskimi subjekti v različnih državah. Transferne cene vplivajo na davke, izplačane plače, carine, tarife, prometne davke, davke na dodano vrednost, okoljske davke in druge državne pristojbine. Zmanjšanje davkov na dobiček podjetja je lahko občasno v nasprotju z drugimi cilji, ki jih najvišje vodstvo podjetja želi doseči s transfernimi cenami. Podjetja pogosto izkoriščajo mehanizem transfernih cen, da bi se izognila previsokim plačilom davkov v nekaterih državah. Za zmanjšanje svojih davčnih računov lahko podjetje uporabi transferne cene tako, da prijavi več dohodka v državah z nizkimi davki in manj dohodka v državah z visokimi davki. Pri tem je potrebno dobro preučiti davčno zakonodajo držav, saj davčni zakoni različnih držav omejujejo transferne cene, ki podjetja lahko uporabijo. Na splošno se uporabljajo številni pristopi transfernih cen. Pristop, ki ga podjetja uporabijo je določen z njihovimi politikami ali cilji, ki jih želijo doseči. Smernice OECD delijo metode oblikovanja transfernih cen v dve skupini in sicer v tradicionalne transakcijske metode in metode transakcijskega dobička. V zadnjih letih so postale transferne cene predmet zanimanja številnih teoretikov in regulatornih organov, tako zaradi ugotavljanja njihovih učinkov na poslovanje, kot tudi zaradi možnosti izkoriščanja davčnih utaj. Osnove za delovanje transfernih cen podajajo smernice OECD, ki jih podrobneje razčlenjujejo nacionalni davčni zakoni in predpisi za njihovo uporabo. Smernice OECD obravnavajo vse relevantne subjekte, okoliščine in pogoje za oblikovanje transfernih cen, identifikacijo in razlago metodologije za oblikovanje transfernih cen ter zagotavljanje objektivnih dokazov o uporabi načela neodvisnosti. Vse to smernice proučujejo z namenom uporabe zakonskih predpisov na področju določanja transfernih cen in preprečevanja davčnega izogibanja. Namen tega prispevka je preučiti dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje in izbiro metod transfernih cen. Matične ali hčerinske družbe morajo pri določanju transfernih cen upoštevati dejavnike, ki so si med seboj različni in pomembno vplivajo na odločitev podjetja glede poslovanja v določeni državi ter na politiko podjetja pri določanju transfernih cen. Dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje transfernih cen lahko razvrstimo v štiri skupine in sicer: pravni dejavniki, politični in socialni dejavniki, zunanji dejavniki in notranji dejavniki. Omenjeni dejavniki pomembno vplivajo na to katero izmed petih znanih metod bo organizacija uporabila za oblikovanje transfernih cen pri svojem poslovanju. Da bi dosegli zastavljene cilje smo v raziskovalnem delu naloge izvedli kratek vprašalnik z organizacijami, ki uporabljajo transferne cene. Pridobljeni podatki s pomočjo vprašalnika nam dajejo vpogled v uporabo transfernih cen v organizacijah. S pomočjo pridobljenih podatkov smo v raziskovalnem delu preverili zastavljene hipoteze, ter primerjali z raziskavo pridobljene podatke s podatki že izvedenih raziskav na tem področju.
Ključne besede: Transferne cene, metode transfernih cen, dejavniki transfernih cen, čezmejne transakcije, povezane osebe.
Objavljeno v DKUM: 15.11.2023; Ogledov: 379; Prenosov: 49
Celotno besedilo (1,72 MB)

Opis: Za podjetja je poznavanje dobičkonosnosti strank in njihovih stroškov ključno pri izbiri pravilnih odločitev v povezavi s strankami. Vse prihodke in stroške je potrebno povezati z strankami, da lahko izračunamo dobiček. V primerjavi s tradicionalnimi računovodskimi pristopi obračunavanje stroškov po aktivnostih najprej določi stroške v povezavi z aktivnostmi, potem pa te stroške dodeli izdelkom, storitvam, ali strankam, ki povzročajo te aktivnosti. Po tej metodi so aktivnosti tiste, ki povzročajo stroške. Vsaka banka bi morala bolje poznati svoje vire dobičkonosnosti. Ne glede na velikost banke so transferne cene tiste, ki lahko omogočajo upravljati dobičkonosnost banke z analiziranjem dobička celotne institucije ali pa različnih profitnih centrov. Metodologija transfernih obrestnih mer določa kako viri financiranja vplivajo na dobičkonosnost banke. Ker transferne obrestne mere pomagajo pri kalkulaciji obrestne marže za bančne posle je to eno najpomembnejših orodij za merjenje dobičkonosnosti bančnih virov. Mnoge raziskave so pokazale, da imajo podjetja pogosto več nedobičkonosnih kot dobičkonosnih strank, vendar se tega sploh ne zavedajo. Analiza dobičkonosnosti kupcev podjetjem pomaga identificirati in obdržati tiste stranke, ki prispevajo k največji dolgoročni dobičkonosnosti.
Ključne besede: dobičkonosnost strank, obračunavanje stroškov po aktivnostih, transferne cene, metode oblikovanja transfernih cen, transferne obrestne mere
Objavljeno v DKUM: 08.12.2011; Ogledov: 2236; Prenosov: 146
Celotno besedilo (416,79 KB)