Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Temeljni namen magistrskega dela je bil primerjati akademsko uspešnost študentov med študijem na daljavo v času epidemije COVID-19 in v obdobju po epidemiji, ko se je študijski proces izvajal v živo. V ospredju naše raziskave je bila pogostost uporabe različnih učnih metod ter oblik dela med izvajanjem študija na daljavo ter izvajanjem študija v živo v obdobju epidemije COVID-19. Zanimale so nas tudi prednosti in slabosti študija na daljavo po mnenju študentov ter za katere vplive so bili mnenja, da so v največji meri vplivali na njihov akademski uspeh med študijem na daljavo ter študijem v živo. Z empirično raziskavo na vzorcu 105 študentov treh največjih javnih univerz, Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru ter Univerze na Primorskem smo ugotovili, da so imeli študentje statistično pomembno višji akademski uspeh v študijskem letu 2021/2022, kot v študijskem letu 2020/2021. Študentje so imeli višji akademski uspeh, kadar je večji del študijskega procesa potekal v živo. Preučili smo tudi pogostost uporabe učnih metod ter učnih oblik dela med izvajanjem študija na daljavo ter izvajanjem študija v živo. Statistično pomembnih razlik v uporabi različnih učnih metod ter učnih oblik dela nam ni uspelo ugotoviti. Na akademski uspeh posameznikov je po mnenju študentov v največji meri vplivala količina časa, ki so ga namenili študijskim obveznostim ter njihove kognitivne sposobnosti. Študentje so največje prednosti študija na daljavo videli v časovnih in finančnih prihrankih. Pri negativnih vidikih študija na daljavo pa je bila v ospredju omejitev stikov.
Ključne besede: študentje, študij, COVID-19, učne oblike dela, učne metode dela
Objavljeno v DKUM: 06.06.2023; Ogledov: 511; Prenosov: 87
Celotno besedilo (1,42 MB)

Opis: Geografsko izobraževanje je za družbo izjemnega pomena. Zaradi svoje izjemno široke izobraževalne vsebine je geografija tako naravoslovna kot družboslovna veda. Za uresničevanje ciljev pri predmetu geografija so izjemnega pomena pristopi k učenju in poučevanju geografije. Za pouk geografije je pomembno, da ne temelji zgolj na učenju in pomnjenju dejstev. Pomembno je, da učenci pri pouku geografije s pomočjo raziskovalnega dela samostojno prihajajo do spoznanj na področju zakonitosti v naravi in družbi. V teoretičnem delu smo predstavili predmet geografije v osnovni šoli z vidika izobraževalnih ciljev in vsebin, ki so zapisani v učnem načrtu za predmet geografija v osnovni šoli. S teoretičnega vidika smo osvetlili učne oblike in metode pouka. Poudarili smo tiste učne oblike in metode, ki so posebej značilne za pouk geografije. V empiričnem delu nas je zanimalo, pri kateri od izbranih učnih oblik so učenci dosegli najvišji učni rezultat. Ugotovili smo, da so najvišji učni rezultat dosegli pri frontalni učni obliki pouka z uporabo računalnika kot učnim sredstvom. Do učnega rezultata pri pouku geografije smo prišli z merjenjem in vrednotenjem znanja. Prav je, da proces vrednotenja zaključimo s povratno informacijo, ki učitelju služi za nadaljnje načrtovanje in izboljšanje vzgojno-izobraževalnega dela, učencu pa za analizo lastnega znanja in postavitev ciljev za nadaljnje delo. Ključne besede: geografija, geografsko izobraževanje, učenje, učne oblike, učne metode, proces, preverjanje, ocenjevanje in vrednotenje.
Ključne besede: geografija, geografsko izobraževanje, učenje, učne oblike, učne metode, učni proces, preverjanje, ocenjevanje, vrednotenje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 10.11.2017; Ogledov: 2175; Prenosov: 353
Celotno besedilo (1,88 MB)

Opis: Branje ima v današnjem času zelo velik pomen pri vsakdanjem delovanju posameznika. Velik poudarek branju se tako posveča tudi v šolah. Nekateri učenci se branja veselijo in učitelji nimajo težav z navduševanjem za branje. Na drugi strani pa so tu učenci, ki ob vstopu v šolo zaradi pomanjkanja stika s knjigo v predšolskem obdobju, niso tako zelo bralno motivirani. Priseljuje se veliko ljudi iz različnih držav, ki jim materni jezik ni slovenščina, zato imajo otroci težave pri komunikaciji z vrstniki, jeziku in posledično pri branju. V teoretičnem delu smo zbrali razna spoznanja o branju in bralnih sposobnostih, veliko pozornosti smo namenili bralni motivaciji in vplivu staršev, vrstnikov in učitelja nanjo. Zapisali smo tudi metode in oblike dela za uspešno motiviranje učencev za branje. V naši nalogi smo raziskali kakšna je bralna motivacija otrok v tretjem razredu in kako vzpodbudno oz. nevzpodbudno okolje vpliva na bralno motivacijo. Anketirali smo učence dveh različnih šol. Na eni izmed šol so bili anketirani učenci predvsem z manj vzpodbudnega okolja in priseljenci, na drugi šoli pa učenci, ki prihajajo iz vzpodbudnega okolja. Rezultate anket smo primerjali glede na vzpodbudno oz. nevzpodbudno okolje in spol.
Ključne besede: branje, bralna motivacija, dejavniki branja, tipologija bralcev, 3. razred, vpliv vzpodbudnega okolja, razlike med spoloma v branju, metode in oblike dela za spodbujanje bralne motivacije
Objavljeno v DKUM: 11.08.2017; Ogledov: 2635; Prenosov: 254
Celotno besedilo (1,44 MB)

Opis: Filmska vzgoja je vzgoja, ki obsega različne oblike in metode dela s filmom, ki potekajo zunaj in tudi znotraj vzgojno-izobraževalnega procesa. V okviru teh metod in oblik dela poteka obravnava animiranega filma, ki je ena izmed oblik animacije. Vključevanje filma v pouk predstavlja bolj aktualen in zanimiv vzgojno-izobraževalni proces, ki omogoča pridobitev kakovostnejšega znanja. Učenci pa se morajo za to, da bi to znanje pridobili, najprej naučiti aktivnega gledanja filmov. Na ta način bodo opazili vse podrobnosti, ki so pomembne za interpretacijo filma, saj je slednja zelo pomemben element filmske vzgoje. Omogoča, da učenci prepoznajo sporočilo filma in kaj vse vpliva na njegovo vsebino. Učenci so tako sposobni razlikovati med dobrim in slabim filmom. Kljub številnim prednostim, ki jih prinaša filmska vzgoja, je ta v šolah še vedno zelo slabo zastopana. Več dejavnosti na tem področju izvaja Vzgojno-izobraževalni program Slon. Ta organizira izobraževanja učiteljev in tudi različne delavnice animiranega filma za otroke. Učitelji lahko tako pridobijo ustrezne kompetence, ki jih potrebujejo za pouk filmske vzgoje, učenci pa svoja dela predstavijo na različnih festivalih animiranega filma, kar jih dodatno motivira. S filmsko vzgojo se odpira nov vidik poučevanja, ki bo v prihodnje vse bolj aktualen in prepoznaven. Zato sem v svojem magistrskem delu raziskala, ali uporaba produktivne metode ustvarjanja animiranega filma vpliva na zaznavanje in razumevanje vloge in pomena posameznega segmenta animiranega filma ter s tem posredno na razvijanje recepcijske zmožnosti za gledanje filmov oziroma risank. Prav tako sem raziskala, kakšne so sposobnosti učencev za izdelavo animiranega filma.
Ključne besede: filmska vzgoja, metode in oblike dela, animirani film, interpretacija, izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 19.08.2016; Ogledov: 2194; Prenosov: 253
Celotno besedilo (2,10 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava področje plesne vzgoje na predšolski stopnji in je sestavljeno z dveh delov. Prvi del predstavlja teorija, ki opredeljuje vzgojno področje plesne vzgoje, značilnosti tega in vpliv, ki ga plesna vzgoja povzroča na gibalni in plesni razvoj predšolskega otroka. V sklop razvoja teh dveh področij so vključene zakonitosti psihofizičnega razvoja pri gibalnih dejavnostih in dejavniki, ki vplivajo na gibalni in plesni razvoj. V delu je predstavljen tudi razvoj plesne sposobnosti ali plesnosti. Prav tako delo obravnava pomen spodbud in metod, ki vplivajo na razvoj plesnosti. Navedene in opisane so vrste gibalno-plesnih dejavnosti, vzgojna načela, oblike in metode dela, ki se jih poslužujemo pri plesni vzgoji. Pomemben del zajema načrtovanje vzgojnega dela na področju plesne vzgoje, v sklopu katerega se delo dotika kurikuluma za vrtce, kateri služi kot temelji dokument pri delu s predšolskimi otroki. Obravnavane so tudi teme, kot so načrtovalna obdobja na področju plesne vzgoje, dnevno načrtovanje priprav dejavnosti in metodični postopki. Podrobneje je v delo vključena tudi analiza vzgojnega dela s področja plesne vzgoje, ki je teoretično izhodišče za empirični del diplomskega dela. Teorijo diplomskega dela sklepa predstavitev študija predšolske vzgoje, ciljev, ki jih študentje morajo doseči tekom študija, praktičnega usposabljanja študentov in kompetenc, ki si jih študentje pridobijo ob zaključku študija predšolske vzgoje na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Drugi, empirični, del diplomskega dela skozi posamezne dnevne priprave in analize dela, pridobljene na integrirani praksi, predstavlja vzgojno delo s področja plesa. V tem delu je moč opaziti dosego cilja, osvojitev plesne dramatizacije Janko in Metka, s pomočjo postopnih in sistematičnih priprav. Eksperimentalno skupino, vključeno v delo, predstavlja 21 otrok vrtca Borisa Pečeta, enote Bresternica, starih od tri do šest let.
Ključne besede: Ples, plesna vzgoja, plesnost, vrste gibalno-plesnih dejavnosti, metode in oblike dela, načrtovanje plesnih dejavnosti, analize plesnih dejavnosti, študij predšolske vzgoje.
Objavljeno v DKUM: 16.02.2015; Ogledov: 1780; Prenosov: 261
Celotno besedilo (945,92 KB)