SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
KMETIJSKO OBREMENJEVANJE OKOLJA V OBČINI ŽETALE
Jožef Železnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene značilnosti kmetijstva in kmetijskega obremenjevanja okolja v petih izbranih naseljih (Čermožiše, Dobrina, Kočice, Nadole in Žetale), ki skupaj tvorijo občino Žetale in ležijo v podobnih pokrajinskih tipih (ravnina, gričevje) z enakimi kmetijskimi sistemi. Stopnjo kmetijskega onesnaževanja okolja smo ugotavljali s Slesserjevo metodo energijske gostote, kjer so izraženi vsi energijski vnosi v okolje na hektar obdelovalnih površin v gigajoulih (GJ), in spoznavali zmogljivostni prag samočistilnih sposobnosti pokrajine — pri energijski gostoti nad 15 GJ/ha. Rezultati anketiranja so pokazali, da je ta sicer relativna meja presežena v vseh petih naseljih. Rezultati znotraj naselij pa se med seboj kar precej razlikujejo, kar priča o vplivu pokrajinskega tipa in intenzivnosti obdelave zemljišč.
Ključne besede: ekološka geografija, kmetijsko obremenjevanje okolja, metoda anketiranja, energijska intenzivnost kmetijstva
Objavljeno: 03.03.2010; Ogledov: 2067; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (16,64 MB)

2.
OBREMENJEVANJE AGROSISTEMOV NA OBMOČJU OBČINE MORAVSKE TOPLICE
Mojca Glavač, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene značilnosti kmetijstva in kmetijskega obremenjevanja okolja v petih izbranih naseljih (Ivanci, Mlajtinci, Selo, Ivanovci in Prosenjakovci) v občini Moravske Toplice, ki ležijo v podobnih pokrajinskih tipih (ravnina, gričevje) z enakimi kmetijskimi sistemi. Stopnjo kmetijskega onesnaževanja smo ugotavljali s Slesserjevo metodo energijskih ekvivalentov, kjer so izraženi vsi energijski vnosi v okolje na hektar obdelovalnih površin v gigajoulih (GJ) in po kateri bi naj bila zmogljivost okolja presežena nad 15 GJ/ha. Rezultati anketiranja so pokazali, da je ta sicer relativna meja presežena v vseh petih naseljih. Rezultati znotraj naselij pa so si med seboj različni, kar je posledica različnih pokrajinskih tipov in intenzivnosti obdelave zemljišč.
Ključne besede: ekološka geografija, kmetijsko obremenjevanje okolja, metoda anketiranja, energijska intenzivnost kmetijstva.
Objavljeno: 07.11.2011; Ogledov: 1136; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (9,85 MB)

3.
OBREMENJEVANJE AGROEKOSISTEMOV V IZBRANIH NASELJIH NA MURSKI RAVNINI IN LENDAVSKIH GORICAH
Katja Horvat, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene značilnosti kmetijstva in kmetijskega obremenjevanja okolja v izbranih naseljih na Murski ravnini in Lendavskih goricah. Podatki za raziskovanje so bili pridobljeni s terenskim anketiranjem. Stopnjo kmetijskega onesnaževanja okolja smo ugotavljali s Slesserjevo metodo energijskih ekvivalentov, pri čemer so bili ključni podatki o porabi gnojil, zaščitnih sredstev in tekočih goriv. Vsi energijski vnosi na obravnavanem območju so bili izraženi na hektar obdelovalnih površin v gigajoulih (GJ). Rezultati so pokazali, da je kmetijska dejavnost na območju raziskave pomemben dejavnik obremenjevanja okolja, razlike pa se pojavljajo glede na velikost in usmeritev kmetij.
Ključne besede: ekološka geografija, kmetijsko obremenjevanje okolja, energijska intenzivnost kmetij, metoda anketiranja.
Objavljeno: 13.06.2016; Ogledov: 397; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (4,44 MB)

4.
OBREMENJEVANJE AGROEKOSISTEMOV V VZHODNIH HALOZAH
Biserka Kodrič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene značilnosti kmetijstva in kmetijskega obremenjevanja okolja v izbranih naseljih v Vzhodnih Halozah. Naselja so bila izbrana glede na rabo tal in temu prilagojenega načina kmetovanja. Podatki za raziskavo so bili pridobljeni s terenskim anketiranjem kmetijskih gospodarstev. Stopnja kmetijskega onesnaževanja je izražena s pomočjo zbranih podatkov in Slesserjeve metodologije energijske gostote. Vsi energijski vnosi v okolje so izraženi v gigajoulih (GJ) na hektar obdelovalne površine. Rezultati anketiranja so pokazali, da so vsa obravnavana naselja presegla mejo 15 GJ/ha, za katero velja, da se pri višjih vrednostih obremenjevanje okolja širi izven samih kmetij. Med rezultati znotraj naselij po posameznih kmetijah pa se pojavljajo precejšnje razlike v energetski intenzivnosti zaradi različne velikosti kmetij in usmeritev kmetijskih gospodarstev.
Ključne besede: Vzhodne Haloze, kmetijsko obremenjevanje okolja, metoda anketiranja, energetska intenzivnost kmetijstva, Slesserjeva metodologija.
Objavljeno: 23.06.2016; Ogledov: 571; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (3,42 MB)

5.
Kmetijsko obremenjevanje okolja na južnem delu Dravskega polja in severnem delu Haloz
Mateja Krajnc, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje značilnosti kmetijstva in kmetijsko obremenjevanje okolja v izbranih naseljih južnega dela Dravskega polja in severnega dela Haloz. Podatki za raziskavo so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, analizirani pa s pomočjo Slesserjeve metode energetskih ekvivalentov za ugotavljanje stopnje kmetijskega obremenjevanja, pri čemer so bili vsi energijski vnosi pretvorjeni na skupno enoto gigajoul (GJ) in preračunani na hektar obdelovalnih površin (GJ/ha). Po Slesserju je dopustni prag 15 GJ/ha, ki pa je bil pri kar 80 % anketiranih kmetij presežen. To pomeni, da se pri teh kmetijah obremenjevanje okolja širi izven kmetij. Na Dravskem polju je znašalo povprečje med anketiranimi kmetijami 31,5 GJ/ha, v Halozah 27,9 GJ/ha, povprečje med anketiranimi ekološkimi kmetijami pa je znašalo 19,3 GJ/ha. Razlike med Dravskim poljem in Halozami so bile precejšnje, kakor tudi med različnimi usmeritvami kmetij, še večje razlike pa so se pokazale med konvencionalnim in ekološkim kmetovanjem.
Ključne besede: ekološka geografija, Dravsko polje, Haloze, kmetijsko obremenjevanje okolja, metoda anketiranja, energetska intenzivnost
Objavljeno: 31.08.2016; Ogledov: 448; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (5,49 MB)

6.
Pravorečna problematika s splošnoslovaropisnega vidika
Tanja Mirtič, 2018, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka je v glavnih obrisih prikazati pravorečne podatke v splošnem razlagalnem slovarju, obenem pa na podlagi analize izsledkov anketne raziskave ugotoviti potrebo po pravorečnem priročniku med zaposlenimi v medijih, gledališčih in filmski produkciji ter osvetliti najpomembnejše problemske sklope slovenskega pravorečja s stališča respondentov. V zadnjem delu prispevka je opozorjeno na primanjkljaj temeljnih raziskav govorjene knjižne slovenščine in pomembnost rednega spremljanja in zbiranja pravorečnih težav splošnih jezikovnih uporabnikov in strokovnjakov, ki se poklicno ukvarjajo z govorjenim knjižnim jezikom, izpostavljena pa je tudi potreba po premišljeno izdelanem korpusu, ki bi omogočal zanesljive pravorečne analize.
Ključne besede: slovenščina, knjižni jezik, fonetika, slovarji, splošni razlagalni slovar, pravorečje, govorjeni knjižni jezik, metoda anketiranja, pravorečni priročnik
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 213; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (534,39 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici