| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Spremljanje in evalviranje procesa izvedbe dodatne strokovne pomoči iz matematike
Teja Jelušič, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo teoretično predstavi znanstvena spoznanja glede osnovnih procesov učenja s poudarkom na načinih krepitve metakognicije. Osredotoča se na koncept miselne naravnanosti. Namen naloge je predstaviti tudi nekatera procesna znanja in učne strategije, ki bi bile primerne pri izvajanju individualne dodatne strokovne pomoči iz matematike. Uporabljena je bila študija primera z metodo opazovanja z udeležbo. V raziskavo je bila vključena učenka sedmega razreda s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. Ugotovljeno je bilo, da učenke v času spremljanja ni bilo mogoče osvoboditi predstave o tem, da ne sme delati napak in da so lahko samo nekateri učenci dobri pri matematiki. Tudi uporaba strategij je v tem obdobju ostala enaka in se ni izboljšala. Starši menijo, da hčerka zna uspešno uporabljati izbrane učne strategije, ki so bile uporabljene v raziskavi. Ocenjeno je bilo, da učenka ni usvojila strategije samospraševanja, čeprav jo je sama dojemala kot delno usvojeno. Zaznane pa so bile manjše pozitivne spremembe oziroma vpliv izvajalca na počutje učenke pri urah dodatne strokovne pomoči. Na koncu dela je predstavljen še načrt nadaljnjega dela z učenko.
Ključne besede: dodatna strokovna pomoč, metakognicija, pozitivna matematična miselna naravnanost, formativno spremljanje, povratne informacije
Objavljeno v DKUM: 19.05.2022; Ogledov: 589; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

2.
Skladnost samoocene in dejanskih kognitivnih sposobnosti v pozni odraslosti
Barbara Krpan, 2016, magistrsko delo

Opis: Naša študija proučuje s starostjo povezane spremembe v pozni odraslosti na več področjih kognitivnega delovanja, to so: področje jezika, sposobnosti vidnega zaznavanja, besednega spomina, vidno prostorskega spomina ter pozornosti in koncentracije. Zanima nas, kako odrasli v obdobju pozne odraslosti rešujejo različne kognitivne naloge in kakšne so njihove samoocene spoznavnega delovanja na omenjenih področjih. Cilj naloge je ugotoviti, ali so samoocene različnih sposobnosti ustrezne, oz. ali starostniki ocenjujejo svoje kognitivne sposobnosti v skladu z dejanskimi kognitivnimi sposobnostmi. Omenjeno problematiko preverjamo na namenskem vzorcu 62-ih posameznikov (31 moških in 31 žensk), starih od 65 do 94 let. Rezultati se razlikujejo glede na merjene sposobnosti. Ugotovimo, da se pojavljajo statistično pomembne razlike med mlajšimi in starejšimi starostniki (v prid mlajših starejših) na skoraj vseh merjenih področjih dejanskih kognitivnih sposobnosti (področjih besednega spomina, verbalne fluentnosti, vidno prostorskega spomina ter pozornosti in koncentracije) z izjemo vidno prostorskega zaznavanja. Na področju samoocene kognitivnih sposobnosti ugotavljamo, da so starejši odrasli, stari nad 75 let, zaznali pri sebi več težav, kot odrasli v starosti od 64 do 75 let na področjih besednih sposobnosti, spodobnosti vidnega zaznavanja, vidno prostorskega spomina ter v svojih kognitivnih sposobnostih nasploh. Vendar na dveh področjih (pri samooceni besednega spomina ter pozornosti in koncentraciji) ni statistično pomembnih razlik med mlajšimi in starejšimi od 75 let. Preverili smo tudi, ali obstaja statistično pomembna povezava med samooceno kognitivnih sposobnosti in objektivno izmerjenimi sposobnostmi. Izsledki naše raziskave kažejo, da splošna samoocena kognitivnega funkcioniranja v starosti statistično pomembno korelira z vsemi merami dejanskih kognitivnih sposobnosti. Ko pogledamo posamezna področja vidimo, da obstaja statistično pomembna povezava med samooceno in objektivno izmerjenimi sposobnostmi na področjih verbalne fluentnosti, vidno-prostorskega zaznavanja in besednega spomina. A vendar ne obstaja statistično pomembna povezava med samooceno in objektivno izmerjenimi sposobnostmi na področjih vidno prostorskega spomina ter pozornosti in koncentracije. Prav tako nas je zanimalo, ali lahko samoocena različnih sposobnosti statistično pomembno napoveduje dejansko uspešnost reševanja kognitivnih nalog na teh področjih. Izkazalo se je, da so samoocene kognitivnih sposobnosti, za katere smo ugotovili, da se ujemajo z objektivno oz. dejansko izmerjenimi rezultati na testih, tudi uspešen prediktor teh sposobnosti. Torej je samoocena lahko prediktor uspešnosti na nalogah verbalne fluentnosti, besednega spomina in vidno prostorskega zaznavanja, a ne na področju vidno prostorskega spomina ter pozornosti in koncentracije.
Ključne besede: Pozna odraslost, zadovoljstvo z življenjem, samoocena kognitivnih sposobnosti, kognitivne sposobnosti, spomin, verbalne sposobnosti, obseg neposrednega pomnjenja, izvršilne funkcije, prostorska vizualizacija, pozornost in koncentracija, metakognicija.
Objavljeno v DKUM: 12.05.2016; Ogledov: 1739; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

3.
USTVARJALNOST IN METAKOGNITIVNA TOČNOST PRI UČENCIH 1. IN 2. VIO OSNOVNE ŠOLE
Martina Fekonja, 2015, magistrsko delo

Opis: Ljudje imajo željo po ustvarjanju in s pomočjo ustvarjalnosti izpolnjujejo notranje želje in cilje. Beseda ustvarjalnost ima več pomenov in področje le-te je kompleksno. Obstajajo tri temeljna merila ustvarjalnosti in več različnih teorij, ki opredeljujejo ustvarjalnost. Pri proučevanju ustvarjalnosti se srečamo s petimi fazami ustvarjalnega procesa. Omeniti je potrebno tudi Torranceov model ustvarjalnega mišljenja in njegove teste ustvarjalnega mišljenja, s katerimi je po njegovem mnenju mogoče vrednotiti ustvarjalnost. Ustvarjalnosti naj ne bi bilo mogoče meriti v celoti, pri posamezniku bi naj bilo mogoče preveriti najmanj sedem dimenzij procesa ustvarjalnosti. S pomočjo nalog ustvarjalnosti smo v empiričnem delu želeli ugotoviti, ali se učenci v 1. VIO šolanja razlikujejo od učencev v 2. VIO pri reševanju nalog ustvarjalnosti. To smo ugotovili s pomočjo vprašalnika, ki je sestavljen iz 3 nalog ustvarjalnosti. Vsaka naloga zajema še lestvico za ugotavljanje metakognitivne točnosti. Cilj naloge je tudi določiti stopnjo zadovoljstva učenca z lastno rešitvijo in razlike v vrednotenju zadovoljstva z rešitvijo glede na stopnjo šolanja in spol. Pri primerjavi izražene ustvarjalnosti smo ugotovili, da obstajajo statistično značilne razlike glede na spol in da obstaja statistično značilna razlika tudi glede na starost. Pri primerjavi zaupanja učencev v ustreznost rešitve prav tako obstajajo statistično značilne razlike glede na spol in glede na razred.
Ključne besede: ustvarjalnost, merila ustvarjalnosti, proces ustvarjalnega mišljenja, teorije ustvarjalnosti, ustvarjalnost v šoli, merjenje ustvarjalnosti, testi ustvarjalnosti, metakognicija
Objavljeno v DKUM: 30.03.2016; Ogledov: 1724; Prenosov: 294
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

4.
Točnost metakognitivnih ocen v različnih razvojnih obdobjih
Karin Bakračevič, 2004, izvirni znanstveni članek

Opis: Metakognicija spada med višje miselne procese, s katerimi posameznik uravnava in kontrolira lastno miselno aktivnost. Nedvomno ima veliko konkretnih in pomembnih učinkov na kognitivne dosežke odraslih in otrok. Vodi nas pri selekcioniranju, evalvaciji kognitivnih nalog, popravljanju napak, izbiri ustreznih ciljev in strategij, presoji lastnih zmožnosti v odnosu do naloge...Namen pričujoče študije je raziskati razvojne razlike v nekaterih metakognitivnih variablah, ki jih lahko spoznavamo ob reševanju problemov (metakognitivna izkustva/občutki, metakognitivno znanje...). V raziskavi so sodelovali preizkušanci, stari od devet do deset in od trinajst do štirinajst let. Reševali so protokol z dvema dobro in dvema slabo definiranima problemoma, ki sta bila prilagojena njihovi starostni skupini. Po vsakem problemu so izpolnili vprašalnik metakognitivnih sodb. Rezultati kažejo, da donajvečjih sprememb v času, ko otrok preide s konkretnologičnega mišljenja v začetno obdobje formalnih operacij, prihaja na področju metakognitivnega znanja o problemih, medtem, ko metakognitivni občutki dokaj točno funkcionirajo že v zgodnejšem obdobju.
Ključne besede: razvojna psihologija, metakognicija, reševanje problemov, kognitivni razvoj
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1655; Prenosov: 70
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Razlike v dosežkih in točnost metakognitivnih ocen na različnih področjih kognitivnega funkcioniranja od adolescence do srednje odrasle dobe
Karin Bakračevič, 2005, izvirni znanstveni članek

Opis: V pričujoči študiji smo želeli raziskati razvoj nekaterih področij kognitivnega funkcioniranja - treh različnih tipov rezoniranja in točnost metakognitivnih evalvacij od adolescence do srednje odrasle dobe. V raziskavi je sodelovalo 282 udeležencev iz štirih starostnih skupin: adolescenti, stari 13-15 let, mlajši odrasli, stari 23-25 let, odrasli, stari 33-35 let ter odrasli, stari 43-45 let. Reševali so naloge, ki so se nanašale na sposobnosti spacialnega, verbalno-logičnega in socialnega rezoniranja, za vsako nalogo pa so morali nato oceniti ustreznost svoje rešitve in težavnost naloge. Rezultati so pokazali, da se dosežki na spacialnem in verbalno-logičnem področju stabilizirajo že v zgodnji odraslosti in da se ta stopnja pretežno ohranja skozi celotno raziskovano obdobje. Socialno rezoniranje pa se sistematično izboljšuje še vsaj do srednje odrasle dobe. Metakognitivne evalvacije so se pokazale kot najtočnejše na spacialnem področju, manj na verbalno-logičnem in najbolj netočne na socialnem področju. Metakognitivna točnost se je v splošnem izboljševala s starostjo in rezultati so nakazali tudi razlike med spoloma. Kvalitativna analiza točnosti evalvacij je pokazala, da so bili mlajši odrasli in ženske prestrogi pri ocenjevanju lastnih dosežkov. Izboljšanje metakognitivne točnosti s starostjo se ujema z dognanji raziskav, ki ugotavljajo, da postajamo skozi odraslo dobo vse bolj samorefleksivni in da metakognicija postaja z razvojem bolj učinkovita.
Ključne besede: razvojna psihologija, metakognicija, metakognitivne ocene, kognitivni razvoj, odraslost, samorefleksija
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1738; Prenosov: 60
URL Povezava na celotno besedilo

6.
Starostne razlike v samoregulaciji učenja
Karin Bakračevič, Marta Licardo, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: V pričujoči raziskavi smo želeli preučiti razvoj različnih področij samoregulacije v obdobju mladostništva in zgodnje odraslosti. Študija je vključevala učence v zaključnih razredih osnovne šole, stare 14-15 let, gimnazijce, stare 17-18 let, in študente, stare 22-23 let. Za pridobivanje informacij o kognitivni, metakognitivni in motivacijski samoregulaciji pri učenju smo uporabili Vprašalnik metakognitivnih, kognitivnih in motivacijskih strategij (Motivated Strategies for Learning Questionnaire MSLQ; Pintrich, 1991). Merili smo tudi metakognitivno točnost ob reševanju problemov. Le-ta naj bi nakazovala dejansko zmožnost metakognitivne samoregulacije. Rezultati so med starostnimi skupinami pokazali naslednje razlike: zaznana sposobnost samoregulacije je glede na skupino osnovnošolcev v obdobju srednjega šolanja upadla in nato zopet narasla v obdobju študija. Omenjena tendenca se ni pokazala v meritvi metakognitivne točnosti, pri kateri smo beležili izboljšanje skozi celotno raziskovano obdobje. Pokazale so se tudi zanimive razvojne razlike med spoloma: razlike v zaznani zmožnosti samoregulacije med fanti in dekleti so bile veliko večje v obdobju zgodnjega mladostništva (osnovnošolci), nato so se z naraščajočo starostjo zmanjšale (skupina srednješolcev) in v obdobju poznega mladostništva oziroma zgodnje odraslosti (skupina študentov) so razlike praktično izginile. Razlog za to lahko najverjetneje iščemo v različni hitrosti razvoja samoregulacije med fanti in dekleti.
Ključne besede: samoregulacija, metakognicija, starostne razlike, učenci, učenje, mladostniki, Vprašalnik metakognitivnih, kognitivnih in motivacijskih strategij (MSLQ), Naloge verbalno-logičnega razmišljanja
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1226; Prenosov: 87
URL Povezava na celotno besedilo

7.
Reševanje slabo definiranih problemov v odrasli dobi : strategije, metakognicija in relativistično mišljenje
Karin Bakračevič, 1996, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti razvojne spremembe v nekaterih kognitivnih in metakognitivnih komponentah reševanja slabo definiranih problemov v odrasli dobi. Poskusne osebe štirih starostnih skupin (adolescenti, mlajši odrasli, osebe v zreli odrasli dobi in starejši odrasli) so reševale različne slabo definirane probleme, njihovo glasno razmišljanje smo snemali. Po vsakem problemu so subjekti izpolnili tudi vprašalnik metakognitivnih sodb. Pomembne razlike v dosežku so se pokazale pri vseh problemih: najboljše rezultate pri divergentni produkciji so dosegali študentje (mlajši odrasli), najboljše dosežke pri večini dialektičnih problemov pa so pokazali zreli odrasli. Podatki iz vprašalnika metakognitivnih sodb so pokazali, da mlajši in zreli odrasli najtočneje ocenjujejo oz. reflektirajo uporabljene strategije. Zavedanje lastnih mentalnih procesov ob reševanju kaže podobno razvojno krivuljo kot relativistično mišljenje: slabo izraženost v adolescenci, porast v zgodnji odrasli dobi, višek v obdobju zrelosti in upad v pozni odrasli dobi
Ključne besede: kognitivni razvoj, razvojna psihologija, reševanje problemov, relativistično mišljenje, metakognicija, strategije, mladostniki, študenti, odrasli
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1953; Prenosov: 94
URL Povezava na celotno besedilo

8.
UČENJE UČENJA V TRETJI TRIADI OSNOVNE ŠOLE
Katja Veber, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Učenje učenja v tretji triadi osnovne šole v prvem delu predstavljamo dosedanja spoznanja o učenju učenja, v drugem delu pa empirično raziskavo trenutnega stanja v slovenskih šolah. Tako smo v teoretičnem uvodu najprej opredelili ključne pojme, kot so na primer učenje, kompetenca učenja učenja, samoregulacija in metakognicija, v empiričnem delu pa smo uporabili dva vprašalnika, ki smo jih razdelili učencem štirih osnovnih šol štajerske regije. S prvim vprašalnikom smo želeli osvetliti trenutne dejavnosti učenja učenja v osnovnih šolah, z drugim, prilagojenim vprašalnikom MSLQ pa smo želeli določiti stopnjo notranje motivacije, organizacije učenja, osebna prepričanja in metakognitivne strategije pri učenju. Ugotovili smo, da na šolah uvajajo strategije učenja le v začetnih fazah, prav tako pa se je pri razvoju strategij učenja pri učencih pokazal pomemben vpliv družine in vrstnikov. Zaznali smo, da učenci želijo več nasvetov o učenju, pokazala pa se je tudi premajhna učinkovitost teh nasvetov. Raziskava ni pokazala zveze med načinom uvajanja učnih strategij in področji, ki smo jih merili s prilagojenim vprašalnikom MSLQ.
Ključne besede: učenje učenja, učne strategije, metakognicija, uvajanje učnih strategij, motivacija
Objavljeno v DKUM: 06.05.2015; Ogledov: 2055; Prenosov: 357
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

9.
Diferenciacija in individualizacija pri pouku književnosti v 3. triletju osnovne šole
Milena Kerndl, 2013, doktorska disertacija

Opis: Uspešno izvajanje diferenciacije in individualizacije pri pouku je odvisno od več pogojev, osnovni pa je učiteljevo dobro poznavanje učencev in njegova usposobljenost za prepoznavanje razlik med učenci ter izvajanje takšnega pouka. Problem, ki ga proučujemo v doktorski nalogi, je usposobljenost učiteljev slovenščine za prepoznavanje razlik med učenci, in sicer v njihovi recepcijski zmožnosti in njihovih horizontih pričakovanj, ter v povezavi s tem za izvajanje načela notranje diferenciacije in individualizacije pri obravnavi književnih besedil v heterogenih učnih skupinah z namenom sistematičnega razvijanja recepcijske zmožnosti posameznega učenca. Opisana usposobljenost naj bi bila sestavina učiteljeve književnodidaktične kompetence. V prvem delu naloge predstavimo teoretična izhodišča, in sicer izhajamo iz razlik med dvema modeloma pouka (transmisijski in transakcijski), prikažemo (nove) vloge in kompetence učiteljev v sodobni šoli, podrobno predstavimo razlike med učenci, možnosti diferenciacije pouka književnosti in metode, ki so podpora le-tej. Natančno opišemo komunikacijski model pouka književnosti, prikažemo vlogo učenca bralca in razvoj recepcijske zmožnosti učencev v tretjem triletju. Ugotavljamo, da je zaznava oziroma analiza pričakovanj in potencialne recepcijske zmožnosti učencev nujna za diferenciacijo in individualizacijo ter za dvig pričakovanj oziroma zahtevnosti pouka književnosti. Ob tem se pojavi vprašanje učiteljevih kompetenc, kajti če želimo res optimalno razvijati recepcijsko zmožnost posameznih učencev, moramo najprej dobro vedeti, kje so v svojem razvoju, poznati njihove zmožnosti in predznanje (kateri segmenti recepcijske zmožnosti so bolje, kateri slabše razviti, kako učenci zaznavajo besedilne signale, kakšne so njihove realne in medbesedilne izkušnje, iz kakšnega bralnega okolja prihajajo), jih načrtno vključiti v načrtovanje pouka književnosti oz. v načrtovanje lastnega bralnega napredka (tudi s pomočjo razvijanja literarnorecepcijske metakognicije) in jim o tem dajati kvalitetno povratno informacijo. V drugem delu predstavljamo rezultate empirične raziskave, v kateri smo se ukvarjali z uresničevanjem didaktičnega načela notranje diferenciacije in individualizacije pri pouku književnosti. Metodološko smo v raziskavi kombinirali kvantitativni in kvalitativni pristop. Najprej smo ugotovili in evalvirali stanje pri pouku književnosti v heterogenih skupinah tretjega triletja s stališča tega načela. Diferenciacijo in individualizacijo pouka književnosti smo spremljali z različnih vidikov: diferenciacija/individualizacija in faze šolske interpretacije, diferenciacija/individualizacija in ugotavljanje recepcijske zmožnosti, horizonta pričakovanj, bralnega interesa učencev ter izbira književnih besedil, diferenciacija/individualizacija in uporaba aktivnih metod pouka, diferenciacija/individualizacija in preverjanje učenčevega napredka v razvoju recepcijske zmožnosti ter skupno načrtovanje le-tega ter presoja učiteljev o lastni usposobljenosti za izvajanje notranje učne diferenciacije in individualizacije. Na podlagi ugotovitev smo definirali in opisali novo literarnodidaktično kompetenco (kot del splošne literarnodidaktične kompetence učitelja) – kompetenco zaznavanja/spoznavanja horizontov pričakovanj učencev (v povezavi z njo tudi kompetenco razvijanja literarnorecepcijske metakognicije učencev), saj je poznavanje le-teh izhodišče diferenciacije in individualizacije pouka književnosti, in razvili kurikulum te kompetence. V nadaljevanju smo za to kompetenco izobraževali dve skupini učiteljev. Za pomoč pri načrtovanju pouka književnosti smo izdelali didaktični opomnik z elementi sprotne priprave za spodbujanje različnih možnosti diferenciacije in individualizacije pouka in ga v uporabo ponudili učiteljem. Po izobraževanju in drugi spremljavi pouka smo ugotavljali vpliv nove literarnodidaktične kompetence na izvajanje diferenciranega in individualiziranega pouka književnosti.
Ključne besede: slovenščina, književnost, tretje triletje, diferenciacija in individualizacija, literarnodidaktična kompetenca zaznavanja/spoznavanja horizonta pričakovanj, literarnorecepcijska metakognicija
Objavljeno v DKUM: 11.09.2013; Ogledov: 4941; Prenosov: 960
.pdf Celotno besedilo (3,94 MB)

10.
RAZLIKE V UPORABI KOGNITIVNIH IN METAKOGNITIVNIH STRATEGIJ SAMOREGULACIJSKEGA UČENJA
Biljana Levstik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljamo kognitivne in metakognitivne strategije samoregulacijskega učenja, ki zajemajo osrednji del. Izhajamo iz teorije o kognitivnem razvoju človeka in njegovih metakognitivnih procesih, torej mišljenja o lastnem mišljenju. Vse življenje se učimo. Najintenzivneje in namensko pa v času šolanja. Pomembno je, da učenec razvije lastne strategije učenja, ki jih bo sposoben ustrezno regulirati in s pomočjo lastne aktivnosti v učnem procesu priti do novega znanja. Osrednje vprašanje diplomskega dela je, ali spol, starost, učni uspeh in izbira izobraževalnega programa vplivajo na uspešnost in kvaliteto uporabe kognitivnih in metakognitivnih strategij samoregulacijskega učenja. Rezultati raziskave so pokazali, da so dekleta tista, ki uspešneje kot fantje uporabljajo kognitivne in metakognitivne strategije. V raziskavi ni bilo ugotovljenih statistično pomembnih razlik v uporabi strategij med dijaki drugega in četrtega letnika. Tudi boljši učni uspeh dijakov se ni izkazal kot pokazatelj kvalitetnejše uporabe samoregulacijskih strategij. Med dijaki gimnazije ter dijaki srednje strokovne šole ni bilo ugotovljenih statistično pomembnih razlik v uspešnejši uporabi strategij učenja.
Ključne besede: kognicija, metakognicija, samoregulacija, učenje, učne strategije, kognitivne strategije, metakognitivne strategije.
Objavljeno v DKUM: 09.02.2012; Ogledov: 5085; Prenosov: 969
.pdf Celotno besedilo (562,55 KB)

Iskanje izvedeno v 9.9 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici