SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SLOVENSKA BISTRICA V SREDNJEM VEKU
Amadeja Mlakar, 2016, diplomsko delo

Opis: Slovenska Bistrica leži na južnih obronkih Pohorja, neposredno ob vozlišču cest proti Ptuju, Mariboru in Celju. Nastala je iz štirih topografskih enot: cerkvenega kompleksa, dvora Bistrica, tržne naselbine in vasi Gradišče, ki je bilo tudi prvo jedro sedanje Slovenske Bistrice. Gradišče z bližnjo okolico je leta 1227 pridobilo trške pravice, leta 1310 pa je bilo povzdignjeno v mesto. Slovenska Bistrica se je v srednjem veku imenovala samo Bistrica (»Feistritz«), šele v 16. stoletju se je pojavilo ime Slovenska Bistrica (»Windischfeistritz«) za ločevanje od kraja Nemška Bistrica (»Deutschfeistritz«) pri Gradcu. V 15. stoletju je bila Bistrica neposredno vpletena v spopade med Habsburžani in Walseeji, v sedemletno celjsko-habsburško vojno, leta 1446 so Bistrico napadli Ogri, proti koncu 15. stoletja, v letih 1472, 1477, 1493 in 1494, pa so se pred Bistrico in v njeni bližnji okolici začeli pojavljati Turki. Za obrambo je mesto imelo zgrajeno utrjeno obzidje in stolpe, ki so služili tudi kot bivališče za mestne gospode. Grad ni imel pomembnega strateškega položaja, krepil se je le zaradi varnosti kot del obrambnega sistema mesta. Slovenska Bistrica je v srednjem veku bila del Slivniške pražupnije. Cerkev sv. Jerneja je bila zgrajena okoli leta 1200. Leta 1379 se v listinah prvič omenja kapela Naše ljube gospe, ki je bila predhodnica sedanje mestne Marijine cerkve. V Slovenski Bistrici so se okoli leta 1370 začeli pojavljati Judje, ki so kmalu ustanovili svojo skupnost, saj se v letih 1374 in 1441 v virih omenja judovsko pokopališče. Slovenska Bistrica se je v srednjem veku vseskozi zapletala v spore z mestoma Maribor in Ptuj za svoboden prevoz vina. Leta 1342 je bil sklenjen trgovinski sporazum med Slovensko Bistrico in Ptujem, ki je bistriškim meščanom omogočal udeležbo na ptujski tedenski tržnici. Trgovci v Slovenski Bistrici v virih niso omenjeni, najpogostejši obrtniki pa so bili mlinarji, peki, usnjarji, čevljarji, mesarji, zidarji, krojači, lončarji, kovači, ulivalci zvonov in steklarji.
Ključne besede: Slovenska Bistrica, srednji vek, mestni sodniki, mestni gospodje, pečat, stolp, obzidje, grad, cerkev, Judje, trgovina, obrt, prevoz vina.
Objavljeno: 24.10.2016; Ogledov: 810; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici